Zapovedi novih starih gospodarjev:
Metelkova mesto:
Channel Zero ob 22:00: Dub Lab: Dubbing with Warrego Valles (b2b dj set) Dvojec Warrego Valles sta diđejki, producentki, promotorki in aktivistki Nina Hudej in NinaBelle. Leta 2017 sta pri založbi Kamizdat izdali prvo malo ploščo Location Off, marca letos pa svoj prvi dolgometražec Botox, v katerem se skozi preplet različnih elektronskih futurističnih odvodov sprehodimo skozi mračno vizijo sveta.
Glasba izven:
Mladinski center Postojna ob 20:00: Butični noise koncert: Or in Vlněna (Češka)
ORNoise-rock trio OR prihaja iz Prage. Od leta 2008 so poleg mnogih malih plošč in pojav na kompilacijah izdali tudi dva celovečerna albuma – zadnjega spomladi 2017. Kot največja vpliva navajajo Dischord zvok in stare bende z Amphetamine Reptile.
soundcloud.com/ornoise
VLNěNA
Vlněna iz Brna prihajajo iz podobnega ozadja, le da je kočni izid malce drugačen – kitarski del primerjajo z Botch in Narrows, uporaba primitivnega sintesajzerja pa namigne na synth punk iz 90ih. Znajo tudi akustično. Začeli leta 2013 in izdali en album.
Teater, razstave, predavanja...:
SNG Drama Ljubljana:
Veliki oder ob 19:30: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, komedija
"Vaša gnada, samá sva –
noč je – kdo nama brani?"
Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790) je slovensko dramatiko že v samem začetku vzpostavila kot avtonomno, jezikovno suvereno, problemsko premišljeno in duhovito zvrst, ki je imela poleg literarnih kvalitet še vse tiste kvalitete, ki jih potrebuje oder: prepričljive like, živ dialog, dramatičen zaplet in številne situacije, ki vključujejo uporabo prostora, scenografskih in drugih elementov klasičnega gledališča.
Veliki poznavalec slovenske dramatike Taras Kermauner je zapisal, da nobena slovenska drama ni tako svobodna v obravnavanju telesa, spolnosti, resnice, pravice in etike kot prav Matiček, to paradigmatično delo socialnopolitičnega svobodnjaštva: "Matiček je drama radikalnega posmeha: vsemu, tudi sebi."
Filozof Mladen Dolar pa meni, da je Linhart izkazal svojo neizmerno duhovno prostost s tem, da je vzel za model igre Beaumarchaisovo Figarovo svatbo (1781): "Težko si je predstavljati, kolikšna svoboda je bila potrebna za izbiro takega modela, kolikšno iztrganje iz zakotnih slovenskih razmer, lokalnih razmerij gospostva in hlapčevstva. Linhartova svoboda je bila v pripoznanju: ta model, ta francoski model, nabit s prekucuškimi socialnimi idejami in obetajoč drugačne čase, ta model je veljaven tudi tu, v teh pritlehnih kranjskih okoliščinah. Ta zgodba govori o tebi, ta historični trenutek je naš lastni historični trenutek. Ta gesla so naša gesla, ta čas je naš čas, in naloge, ki jih ta čas postavlja, so naše naloge. Ta model je v svoji univerzalni veljavi toliko slovenski kot francoski in toliko lahko slovenska samobitnost participira na univerzalnem občestvu tedanjega historičnega trenutka."
Tokrat bo priljubljeno slovensko klasično komedijo postavil na oder režiser Janusz Kica, ki slovi po natančnem in pronicljivem branju, tako klasike kot sodobnih besedil.
mala drama ob 20:00: Prekleti kadilci
"Pomisli, da se uničuješ,
raje na zdrav način umri ..."
Uprizoritev Prekleti kadilci je označena kot gledališki koncert, ker se na eni strani spogleduje s koncertno formo in na drugi ohranja tipično gledališke elemente. Glasba prehaja v gledališke prizore in obratno. Pri tem pa se razmišljanje o kajenju in kadilski problematiki nenehno prepleta z utrinki iz življenja in dela naše prve dame nikotina, Svetlane Makarovič.
Svetlana, ta iskrena in brezkompromisna lučenoska, s svojim delom vedno znova zadene v osrčje problemov sodobne družbe. Neizprosno razgalja dvoličnost, zahrbtnost, povzpetništvo in samoljubje. Njena beseda je kot nabrušen nož, oster in precizen tudi takrat, kadar govori o lepem, dobrem, nežnem in o ljubljenem. V kratki satirični knjižici Prekleti kadilci skozi genezo kadilskega rodu obračuna z nasprotniki kajenja. Z bridkim humorjem se prehodi skozi svetovno tobačno zgodovino in tako naslika hudomušen mozaik kadilske problematike. Začne prav ob stvarjenju sveta, se sprehodi mimo ambicioznega Krištofa Kolumba, ki je prinesel tobačno zlo v Evropo, nadaljuje z nikotinsko evforijo dvajsetega stoletja in se ustavi šele pri temnih, zastekljenih kadilnicah našega časa. Ob tem ji uspe z različnih zornih kotov osvetliti vse bolj perečo problematiko nestrpnosti. Nestrpnosti, ki je venomer usmerjena v kakšno družbeno skupino in se nad njo v končni fazi tudi manifestira.
Nestrpnost do kadilcev pa lahko v nekem trenutku postane metafora za vsakršno nestrpnost, ki se pojavlja v naši družbi. To je nestrpnost, ki zlahka dobi krila in preraste v sovraštvo. Pri tem ostaja odprto vprašanje, ali naj ta občutja v družbi zatiramo ali priznavamo. Negativna čustva so ravno tako del našega celostnega psihološkega sveta. Mogoče bi jih bilo veliko bolje prepoznati in izraziti kot pa zatirati? Svetlana Makarovič je v svojem prepričanju neizprosno jasna: "Kdor ne zna sovražiti, tudi ljubiti ne zna!" Kako naj se do tega kompleksnega vprašanja opredelimo sami?
MGL:
Veliki oder ob 19:30: Rent
Muzikal
Mjuzikel Rent je zaživel na newyorški off Broadway sceni v prvi polovici devetdesetih let 20. stoletja, nato pa se zaradi uspeha pri občinstvu in kritiki kmalu preselil na uradni Broadway. Jonathan Larson ga je prepletel z avtobiografskimi elementi in si ga zamislil kot posodobljeno različico slovite opere Giacoma Puccinija La Bohème.
Zgodbo o skupini mladih, prekipevajočih in med seboj tesno povezanih umetnikov, ki kljub revščini in bolezni ostajajo zvesti svojim ustvarjalnim načelom in boemskemu načinu življenja, je avtorsko preoblikoval in posodobil. Iz Pariza prve polovice 19. stoletja jo je prestavil v newyorško četrt East Village s konca osemdesetih let 20. stoletja.
Sporočilo mjuzikla je kljub vsem preprekam, ki jih na pot junakov postavlja življenje, požrtvovalno in optimistično: ljubezen premaga vse ovire, najpomembnejši dan v življenju pa je današnji. Mjuzikel odlikuje vrsta spevnih songov, ki imajo močan izpovedni naboj, sugestivna galerija tesno prepletenih likov ter subtilna in afirmativna tematizacija različnih subkulturnih fenomenov iz newyorškega undergrounda s konca osemdesetih let.
Jonathan Larson velikega triumfa svojega mjuzikla ni doživel, saj je tragično preminil tik pred broadwaysko premiero krstne uprizoritve leta 1996. Posthumno je prejel Pulitzerjevo nagrado za dramo in nagrado tony za najboljši mjuzikel. Krstna uprizoritev Renta se je na repertoarju obdržala 12 let, leta 2005 pa so po njej posneli tudi odmeven film.
Z Rentom se v MGL po nekaj letih vrača režiser Stanislav Moša, avtor nadvse uspešnih uprizoritev, kot so Kabaret, Goslač na strehi, Sugar – Nekateri so za vroče in Čarovnice iz Eastwicka.
mala scena ob 20:00: Strašni starši
Komedija
Razvpita komedija vsestranskega francoskega ustvarjalca Jeana Cocteauja je ob svoji krstni uprizoritvi v pariškem Théâtru des Ambassadeurs leta 1938 izzvala škandal. Zaradi njene domnevne amoralnosti so jo napadli mnogi kritiki ter dosegli celo začasno zaustavitev njenega igranja. Čez nekaj tednov so jo preselili v gledališče Théâtre des Bouffes-Parisiens, kjer je postala uspešnica in do izbruha druge svetovne vojne doživela okoli tristo ponovitev.
Strašni starši so dejansko dokaj izzivalna igra, ki v vodvilsko-komedijskem stilu govori o močno nenavadnih odnosih v precej nevsakdanji družini. Srednjeletna zakonca Yvonne in Georges živita s svojim že odraslim sinom Michelom in Yvonnino sestro Léonie, toda kot se za dobro komedijo s spektakularnim zapletom spodobi, stvari v tej družini še zdaleč niso takšne, kot so videti na prvi pogled. Léonie in Georges sta bila pred davnimi leti par, odnos med Yvonne in Michelom meji na incest, Georges pa skrivaj ljubimka z mlado Madeleine, ki ji laže, da je vdovec brez družine. Situacija se dodatno zaplete, ko se Michel zaljubi v Madeleine ter jo želi ostalim članom družine predstaviti kot ljubezen svojega življenja.
Igra o nerealiziranih, zatajevanih in prepovedanih oblikah ljubezni, ki jih je na primeru ekstravagantne petčlanske razširjene družine popisal Jean Cocteau, je sčasoma postala repertoarna stalnica tako na francoskih kot tujih odrih. Po njej sta nastala tudi dva odmevna filma: leta 1948 je Strašne starše z izvirno zasedbo režiral Jean Cocteau, leta 1953 pa je pod naslovomIntimate Relations nastala britanska različica režiserja Charlesa Franka.
Lutkovno gledališče Ljubljana ob 21:00: Mojster in Margareta
Uprizoritev Mojster in Margarita je razdeljena na interaktivno potovanje, vizualne instalacije in gledališče objekta Vražji triptih režiserja Matije Solceta ter na gledališki evangelij Margareta režiserke Mirjane Medojević.
-
Intermedijska instalacija in obenem predstava Vražji triptih predstavlja komunikacijo med arhitekturo, prostorom in performativnimi ekspresijami – s koncertom, projekcijami, velikimi lutkami, gledališčem objekta ter interaktivnimi vizualnimi instalacijami. Izkoriščeni so tako rekoč vsi prostori Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je tako animirano plastno; kot totalno, inverzno gledališče, kjer ni meje med gledalcem in nastopajočim, med odrom in avditorijem; kot stavba s svojimi značilnostmi, ki z vzpostavitvijo v drug kontekst pridobijo nove vsebine, ter kot animacija gledalca, ki se včasih prosto, drugič pod vplivom performansa premika po prostorih in jih animira s svojo aktivnostjo in refleksijo. Triptih vsebinsko povzema predvsem prvi del romana. Interpretiran je skozi prizmo impresij ustvarjalcev scenografa Tomáša Žižke in režiserja Matije Solce, ki sta črpala iz osebnih zgodb Bulgakova in Klemenčiča ter stavbe Lutkovnega gledališča Ljubljana kot organizma in venomer spreminjajoče se strukture.
-
Tretji, od prvih dveh ločen, del uprizoritve Margareta, gledališki evangelij je delo režiserke Mirjane Medojević in prek dramskega gledališča sledi poti Margarete Nikolajevne v drugem delu Bulgakovega romana. V ospredju je tako demistifikacija romana kot tudi ustvarjalnega procesa in same predstave, ki dobesedno izziva "vraga". Ustvarja nevarni prostor, prostor igre, kjer se poigrava tudi tudi s svojim gledalcem. Margareta se rada igra, in če bi radi sledili njeni zgodbi, potem ... Naj pride, če že hoče ... Vrag!
Vizualni ustvarjalec in scenograf Tomáš Žižka se ukvarja predvsem s site-specific gledališčem v ne-tradicionalnih prostorih in implementaciji gledališča v različne prostorske in družbene kontekste. Je ustanovitelj site-specific programa na praški akademiji DAMU, kjer tudi uči scenografijo.
Vstopnina: 5.00 €
Kino Šiška, Komuna ob 21:00: Gorgona Nova: IZVOLITE PRISOSTVOVATI!
multimedijski performans
Gorgona Nova je multimedijska umetniška skupina iz Zagreba, ustanovljena leta 2009 ob 50. obletnici umetniške skupine Gorgona, znotraj katere so delovali najbolj prodorni in vidni hrvaški umetniki in teoretiki 20. stoletja: Ivan Kožarić, Julije Knifer, Josip Vaništa, Đuro Seder, Dimitirije Bašičević Mangelos, Radoslav Putar, Matko Meštrović in Miljenko Horvat.
Multimedijski performans je zasnovan kot projekt v nastajanju in sestoji iz filma, indie/alter/art/kabarejske rock matrice in govorne izvedbe besedil skupine Gorgona iz 60. let. V praksi in teoriji združuje aspekte sodobne umetnosti in popularne kulture, ideje Gorgone pa reinterpretira in nadgrajuje v duhu današnjega časa.
Dogodek bo potekal v hrvaščini.
Na dan 2 €
- - -
Kino Šiška, Kamera ob 19:00: Helena Tahir: THE FOLLOWING SERIES
cikel samostojnih razstav
Akademska slikarka Helena Tahir vsebino svojih del postopoma razvija tekom ustvarjalnega procesa. Po končani risbi začne posameznemu delu pripisovati pomen, ki ga nadgradi z drugimi deli v seriji. S tem ustvarja celoto, ki funkcionira enakovredna individualnim delom, pri čemer samo vizualno pojavnost grafike postavlja pred neposredno pripovednost. Obenem odpira pogled v dinamično in igrivo polje možnosti grafičnega medija.
Helena Tahir proces ustvarjanja izkorišča za grajenje vsebine. Neobremenjena s konceptom išče širino, ki jo ponuja posamezni medij, ko ustvarja grafično ali barvno risbo. Kakofonija predmetov in figur gledalcu ponuja samostojno izkušnjo in pripisovanje pomena, ki mu je najbližji. Umetnica nudi možnost lastnega spoznanja skozi opazovanje del in njihovih motivov.
Njena umetniška dela zaznamuje natančnost v realističnem upodabljanju vsebin. Figure, postavljene v kaotično brezprostorje, so obdane s predmeti, ki bi lahko nosili veliko simbolnih pomenov, vendar se pojavljajo naključno in brez vnaprej določenega vzorca. Kljub odprti vsebini lahko razberemo podobe sodobnega človeka, ki je vpet v vzorce lastnega vsakdana in iracionalno družbo, ki ga na eni strani potiska naprej, na drugi pa nazaj.
Svobodna interpretacija del ne omogoča zgolj prepoznavanje vzorcev, ki so nam blizu, temveč potovanje po poti spoznanja lastnega jaza. Umetniško delo odseva stanje družbe in okolja svojega časa, nekatera pa ta odsev bolj eksplicitno ponujajo v refleksijo gledalcu.
Helena Tahir (1992) je podiplomska študentka slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani. Leta 2015 je bila na izmenjavi na Fakulteti za likovno umetnost v Portu, septembra istega leta pa je z odliko diplomirala iz slikarstva in umetniške grafike na ALUO. Ukvarja se z različnimi mediji – grafiko, slikarstvom, risbo in fotografijo. Kot prva se je konec maja 2016 naselila v Odprtem ateljeju v galeriji DobraVaga, kjer se je pozneje samostojno predstavila v okviru programa Umetnik na mesec. Sodelovala je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, tako domačih kot mednarodnih: Transformation of Image v Muzeju suvremene umjetnosti Zagreb, SlovenIndia v Narodni galeriji moderne umetnosti v New Delhiju, Zum Zoom Zoum v galeriji GapGap v Leipzigu, Papirologija v Galeriji Equrna, VI. BIENALE NEODVISNIH v Kinu Šiška, Nekje končati, nekje začeti v Ravnikar Gallery Space in na samostojni razstavi V vrtincu v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.
Cikel samostojnih razstav je niz razstavnih projektov v galeriji Kamera zgornjem preddverju Kina Šiška, ki ga vsako leto pripravlja kurator ali kuratorka mlajše generacije.
vstop prost
Trubarjeva hiša literature:
16:30 Dotik svetlobe v času selfijev – Jan Němec (literarni dogodek)
S češkim pisateljem Janom Němcem se bomo ob prebiranju odlomkov iz biografskega romana Zgodovina svetlobe (2013, slov. 2017), za katerega je prejel nagrado EU za literaturo, pogovarjali o tem, kako se je lotil pisanja o slovitem češkem avantgardnem fotografu Františku Drtikolu in kaj vse je moral raziskati, da je lahko tako nazorno prikazal življenje v rudarskem mestecu Příbram in münchensko bohemo na prelomu stoletij ter utrip Prage med obema vojnama, ne nazadnje pa tudi o tem, zakaj se je odločil za tvegano drugoosebno pripoved. Predvsem pa o tem, kako najti in obdržati svetlobo v času selfijev. Z gostom se bo pogovarjala Alenka Jovanovski. Pogovor bo v slovenščino konsekutivno tolmačila prevajalka knjige Tatjana Jamnik. Literarnemu pogovoru bo sledilo avtorsko podpisovanje knjig, ki bodo obiskovalcem večera na voljo po posebej ugodni ceni. Več o knjigah, avtorju in prevajalki na straneh založbe KUD Police Dubove: www.policadubova.org.
18:00 Jezikovna gimnastika – Boštjan Gorenc – Pižama (literarni dogodek)
Boštjan Gorenc - Pižama je stand up komik, raper, prevajalec, pisec ... Skupni imenovalec vsega, s čimer se ukvarja, je jezik. Kako je spoznaval pregibnost slovenščine in se kalil v jezikovni gimnastiki; katere besedne igre najbolj nasmejejo slovensko publiko; kako je jezikovno profiliral sLOLvenske klasike in doživljal prevajanje zdaj že kultne Pesmi ledu in ognja, bo povedal v pogovoru, ki ga bo vodila Nina Gostiša. Pazi na jezik je družbeno odgovoren projekt Rotaract kluba Ljubljana in Rotary kluba Ljubljana Tivoli, katerega namen je na poučen, interaktiven in zabaven način ozaveščati o pravilni rabi slovenščine.
20:00 Svetloba od zunaj – Miljana Cunta (literarni dogodek)
Predstavitev pesniške zbirke Miljane Cunta Svetloba od zunaj (Mladinska knjiga, 2018). Z avtorico se bo pogovarjal Alen Širca.
Če je poezija zaradi česa nenadomestljiva, je zaradi svoje moči, da odkriva dragocenost trenutkov. Ne more jih zaustaviti, lahko pa razsvetli njihove nevidne razsežnosti, svetlo in temno bogastvo njihovih pomenov, včasih tako intenzivno, da za hip postavi pod vprašaj tudi človekovo minljivost samo. Po tej nadčasovni logiki poezije se Miljana Cunta ravna tudi v svoji tretji zbirki z naslovom Svetloba od zunaj. Besede valujejo v samosvojih ritmih, ki niso plod formalističnega poigravanja, ampak nastajajo iz vsebine, iz živega stika z življenjem: tam zunaj je čutiti negotovo, medlo, a gosto svetlobo. Zdi se, da jo pesnica bolj tipa, kot vidi. In z njo tudi bralec, ki počasi odkriva njeno sled, razpršeno v petih ciklih zbirke, ki so polifono pričevanje o njeni resničnosti. Brane Senegačnik: Od kod prihaja svetloba?
Piran: Casa mia, Oljčna pot 9: Poezija na razpotju: Taktike vztrajnosti
Srečanje postjugoslovanskih in nemško govorečih avtoric in avtorjev
11:00 Lea Schneider: Dokumentarna poezija
11:30 Debata: Individualni interesi, poetike in pristopi
13:00 Odmor za kosilo
15:00 Muanis Sinanović: Metamodernizem v nedavni post-jugoslovanski literaturi
16:00 Jan Krmelj: USTA (Predavanje za praznino, jezik in politiko)
KULTURNI DOM, Nova Gorica: Mesto knjige: Vojna in mir
19:00 Otvoritev razstave Anton! ilustratorja Damijana Stepančiča
20:00 DAMIJAN STEPANČIČ v pogovoru z Ano Geršak
Ponedeljek, 4. junij 2018, ob 19. uri
Kulturni dom Nova Gorica
Mesto knjige bo obiskal večkrat nagrajeni slovenski stripar in ilustrator Damijan Stepančič. Po otvoritvi razstave ilustracij iz slikanice Anton!, ki govori o izkušnjah ilustratorjevega dedka na soški fronti, se bo z avtorjem o njegovem delu pogovarjala literarna kritičarka Ana Geršak.
Anton! je resnična zgodba dedka ilustratorja, ki svojemu vnuku o spominih na vojno ni nikoli pripovedoval. Za njegove pripetljaje in zgodbe je ilustrator slišal na družinskih srečanjih. Ena od njih pa mu zato, ker se sliši tako neverjetna, skoraj čudežna, ni dala miru. Odločil se je, da jo bo narisal, žena Lucija pa je napisala besedilo. Nastala je slikanica namenjena vsem generacijam, ki je izšla pri založbi Miš.
Vstop prost!
Kinoteka:
19:00 Animateka: Mačke, ptice in šparglji: restavrirani neodvisni animirani filmi iz arhiva Academy Film Archive
Frank Film, Frank Mouris, ZDA, 1973, 35mm (izvirno 16mm), barvni, 9', bd
Luna dih ritem (Moon Breath Beat), Lisze Bechtold, ZDA, 1980, 35mm, barvni, 5', bd
Furije (Furies), Sara Petty, ZDA, 1977, 35mm (izvirno 16mm), barvni, 3', bd
Odaliska (Odalisque), Maureen Selwood, ZDA, 1980, 35mm, barvni, 11'35'', bd
Sonoma Sky, David (nekdaj Dennis Pies), ZDA, 1977, 35mm, barvni, 7', bd
Šparglji (Asparagus), Suzan Pitt, ZDA, 1978, 35mm, barvni, 18', bd
Ozadje (Background), Carmen D'Avino, ZDA, 1973, 35mm (izvirno 16mm), barvni, 20', bd
V več kot stoletni zgodovini filma je bila animacija področje neomejenega izraza, ki so ga nešteti neodvisni umetniki izkoristili z uporabo navidez neskončne palete tehnik in estetik. V ZDA so bila sedemdeseta leta še posebej plodno obdobje. Združene sile na novo dostopnega (in zdaj odsotnega) financiranja, drznih distribucijskih poti, dostopa do opreme, podpirajočih šolskih okolij in izjemne bere novih talentov so proizvedle desetletje nepozabnih, domiselnih, transgresivnih animacij, ki so opredelile to obdobje.
Academy Film Archive od svojega začetka aktivno ohranja in restavrira neodvisne animirane filme. Ta program vsebuje izbor filmov iz neverjetnega obdobja sedemdesetih let, ki so bili restavrirani v zadnjih letih. Vse filme je restavriral Academy Film Archive. Filmi so prikazani z dovoljenjem Academy Film Archive in njihovih avtorjev/lastnikov pravic.
Program bo predstavil filmski avtor, kurator in restavrator Mark Toscano.
21:00 Kratki! Amnezija, evforija in ekstaza: filmi Chick Strand
Anselmo, Chick Strand, ZDA, 1967, 16mm, barvni, 3', bd
Kristallnacht, Chick Strand, ZDA, 1979, 16mm, čb, 7', bd
Ženska tisočerih ognjev (Mujer de Milfuegos / Woman of a Thousand Fires), Chick Strand, ZDA, 1976, 16mm, barvni, 15', bd
Umetni raj (Artificial Paradise), Chick Strand, ZDA, 1986, 16mm, barvni, 12'30'', bd
Guacamole, Chick Strand, ZDA, 1976, 16mm, barvni, 10', bd
Elastičnost (Elasticity), Chick Strand, ZDA, 1976, 16mm, barvni, 22', bd
Angel Blue Sweet Wings, Chick Strand, ZDA, 1966 16mm (izvirno 8mm), barvni, 3', bd
Potem ko je Chick Strand v zgodnjih šestdesetih letih vstopila na neodvisno filmsko sceno kot soustanoviteljica kooperative Canyon Cinema, se je pri približno 35 letih kot mati samohranilka dveh otrok preselila v Los Angeles, da bi študirala etnografski film na podiplomski šoli UCLA. Nastal je izjemen opus, ki sega od zgodnjih eksperimentov z obdelavo podobe ter slavnostne in poetične psihedelije do kompleksnih in dvoumnih kolažev ter izjemnih poetičnih/nadrealističnih etnografskih filmov, ki so kršili pravila. Dela povezujejo skupne niti, ki vključujejo ideje senzualnosti, rituala, preživetja, ženske moči in želje, moralnosti, človeškosti in avtobiografije.
V enem samem programu je težko zajeti celoten razpon briljantnosti filmskega ustvarjanja in avdiovizualnega razmišljanja Chick Strand; ta izbor poskuša predstaviti širok prerez resnično izjemnega opusa.
Anselmo je restavriral Academy Film Archive. Kristallnacht, Artificial Paradise in Angel Blue Sweet Wings sta restavrirala Academy Film Archive in Pacific Film Archive s podporo National Film Preservation Foundation.
Filmi so prikazani z dovoljenjem Academy Film Archive in dedičev Chick Strand.
Program bo predstavil filmski avtor, kurator in restavrator Mark Toscano.
Kinodvor:
19:00 Fantastična ženska (Una mujer fantástica), Sebastián Lelio / Čile, ZDA, Nemčija, Španija / 2017 / 104'
Dobitnik letošnjega oskarja za najboljši tujejezični film je zgodba o ženski, ki se mora boriti za pravico, da je lahko tisto, kar je. Kompleksna, močna … fantastična ženska.
21:15 Stalinova smrt (The Death of Stalin), Armando Iannucci / Velika Britanija, Francija / 2017 / 107'
Huronsko smešna in hkrati srhljivo aktualna satira o krdelu oblasti željnih, samovšečnih in nesposobnih burkežev, ki se borijo za svoje mesto pri koritu. Črna komedija, v kateri mrgoli prostaškega humorja in ubijalskih enovrstičnic, se ponaša s šopkom sijajnih igralcev s Stevom Buscemijem v vlogi Hruščova na čelu.
Mala dvorana ob 20:00:
Demokracija (Democracy – Im Rausch der Daten), David Bernet / Nemčija, Francija / 2015 / 100'
Kako evropske državljane zaščititi pred zlorabo njihovih osebnih podatkov v komercialne namene? Demokracija nas popelje v zakulisje evropskega zakonodajnega postopka: od prvega osnutka, preko rekordnih (skoraj štiri tisoč!) predlaganih sprememb, pa vse do novega zakona o varstvu podatkov.
Komuna:
17:45 Klub zadovoljnih žensk (Book Club), komedija, Bill Holderman, ZDA, 104'
19:45 Klub zadovoljnih žensk (Book Club), komedija, Bill Holderman, ZDA, 104'
21:45 Solo: Zgodba Vojne zvezd (Solo: A Star Wars Story), akcijski domišljijski spektakel, Ron Howard, ZDA, 135'
Prikaži Komentarje
Komentiraj