OFF na Nauru
Izraelska vojska stopnjuje napade na mesto Gaza, bombardirala je tudi šotorišča pri mestu Han Junis v osrednji Gazi, po celotni enklavi pa je v obstreljevanjih ubila 37 Palestink in Palestincev, zaradi stradanja pa so umrle še tri osebe. Izraelski okupator še naprej izvaja racije na Zahodnem bregu, kjer so aretirali enajst oseb. Portala +972 in Local Call sta medtem razkrila podatke izraelske vojaške obveščevalne službe, po katerih je le četrtina oseb, ki so jih izraelske okupatorske sile iz Gaze odpeljale v izraelske vojaške zapore, pripadnikov oboroženega odpora proti okupaciji.
Avstralska vlada je dosegla dogovor z vlado Nauruja o deportaciji oseb, ki »nimajo pravne podlage za bivanje v Avstraliji«, v otoško državo v zameno za skupno slabo milijardo in pol evrov. Dogovor obsega letna plačila Nauruju v obdobju tridesetih let in preselitev oseb, ki jim je avstralsko notranje ministrstvo zavrnilo pravico do bivanja znotraj meja države, hkrati pa nimajo države, v katero bi se lahko vrnili. Teh je v Avstraliji po navedbah vlade trenutno 354. Med letoma 2001 in 2023 je s prekinitvami na Nauruju že deloval avstralski center za pridržanje in procesiranje migrantov. Leta 2023 je avstralsko vrhovno sodišče pridržanje migrantov v teh centrih razglasilo za neustavno.
Grška vlada je sprejela nov zakon glede prosilcev za azil, po katerem imajo prosilci za azil, ki jim državni organi prošnjo zavrnejo, na voljo 14 dni, da zapustijo Grčijo, sicer jih čakajo zaporne kazni od dveh do petih let. Poleg tega ljudi, ki v državo prispejo brez urejene dokumentacije, čaka 24 mesecev v priporu. Do sedaj je ta pripor trajal 18 mesecev. Novosprejeti zakon ukinja tudi pravico do pridobitve dovoljenja za bivanje za migrante brez urejenega statusa, ki so v Grčiji bivali vsaj sedem let. Obtoženim nezakonitega vstopa v državo grozi globa v višini do 10 tisoč evrov. Sprememba sledi julijski odločitvi vlade premierja Kiriakosa Micotakisa o prekinitvi obravnav prošenj za azil.
Na parlamentarnih volitvah na Jamajki je tretji mandat osvojila Jamajška laburistična stranka. Od 63 sedežev v spodnjem domu parlamenta so jih osvojili 34. Volitev se je udeležilo zgolj 39 odstotkov volilnih upravičencev, kar je slab odstotek več kot na prejšnjih volitvah leta 2020. Premier Andrew Holness je obljubil, da bo njegova vlada v tretjem mandatu nadaljevala z reformami, ki vključujejo krepitev represivnih organov na otoku, zasege strelnega orožja ter znižanje javnega dolga. Poleg tega je obljubil, da bo njegova vlada podvojila minimalno plačo, ki trenutno znaša 2 evra in 12 centov na uro.
Predsednik Gvajane Irfaan Ali je po preštetju glasov iz osmih od desetih volilnih okrožij razglasil zmago na parlamentarnih volitvah za njegovo Ljudsko napredno stranko. Volilna komisija končnih rezultatov še ni objavila, po do zdaj preštetih glasovih pa se naprednjakom obeta povečanje večine v 65-članskem parlamentu, saj je večinski delež glasov osvojila v vseh osmih okrožjih, kjer so bili prešteti glasovi. V trenutni sestavi parlamenta Ljudski napredni stranki pripada 36 poslanskih mest.
Višje sodišče v Limi je nekdanjega perujskega predsednika Alejandra Toleda obsodilo na 13 let zaporne kazni zaradi pranja denarja. Sodišče je Toleda spoznalo za krivega nakupa nepremičnin od brazilskega gradbenega podjetja Odebrecht, sedaj preimenovanega v Novonor. Za prejemanje podkupnin od tega podjetja v višini 30 milijonov evrov je bil Toledo na 20 let zapora obsojen oktobra lani. Kazni bo prestajal istočasno. Toledo je tako poleg Martina Vizcarra, Ollanta Humale, Pedra Castilla in Pedra Pabla Kuczynskija že peti nekdanji perujski predsednik zaprt zaradi korupcije.
Francoska Nacionalna komisija za informatiko in svoboščine je zaradi nespoštovanja zakona o internetnih piškotkih odredila plačilo globe v višini 325 milijonov evrov za Google in 150 milijonov evrov za Shein. Komisija je ugotovila, da podjetji od francoskih uporabnikov nista pridobili dovoljšnega soglasja o pridobivanju in rabi spletnih piškotkov, ki jih spletna podjetja pridobivajo in prodajajo za namene marketinga. Predstavniki Sheina so zatrdili, da so prilagodili svoje sisteme ter da se bodo pritožili na globo. Predstavniki Googla pa so rekli zgolj, da bodo preučili odredbo. Francoski regulator je Googlu v letih 2020 in 2021 že naložil plačilo glob zaradi nespoštovanja francoskih zakonov glede spletnih piškotkov, prvič 100 milijonov evrov in drugič 150 milijonov. Ameriški gigant jih je obakrat poravnal.
Poleg globe, ki jo mora Google plačati Franciji, pa je podjetju plačilo globe v višini 364 milijonov evrov zaradi kršitve pravice do zasebnosti odredilo tudi sodišče v San Franciscu. Skupina uporabnikov je namreč Google obtožila zbiranja in prodajanja podatkov iz aplikacij tretjih podjetij tudi po tem, ko so to možnost izklopili v uporabniških nastavitvah. Tožba je bila vložena leta 2020 in se nanaša na 98 milijonov uporabnikov Googlovih storitev. V podjetju so napovedali pritožbo na odločitev sodišča.
Poslanci državnega zbora so z 48 glasovi za in 23 glasovi proti sprejeli nov zakon o medijih. Zakon predvideva javno dostopen pregled nad lastništvom medijev preko spletne aplikacije Erar in podeljuje Agenciji za varstvo konkurence pooblastila za presojanje koncentracije lastništva medijev. Zakon zapoveduje označevanje vsebin, ustvarjenih z umetno tako imenovano inteligenco, in uvaja globe za medije v primeru objav, ki spodbujajo nasilje, sovraštvo ali ščuvajo k terorističnim kaznivim dejanjem. Poslanci so sprejeli tudi dopolnilo k zakonu, ki ministrstvo za kulturo obvezuje k zagotavljanju finančne podpore za digitalni prehod tiskanih medijev. Prvotni predlog je to uvajal kot možnost in ne kot obvezo. Zakon ne opredeljuje tretjega medijskega sektorja za neodvisne neprofitne medije.
Dodaj komentar
Komentiraj