26. 12. 2023 - 15.00

OFF/ON kosovskih registrskih tablic

Audio file

Audio file
14. 12. 2022 - 17.00
O trenutni eskalaciji na Kosovu

Sredi prazničnega medijskega mrka v informativnem programu serviramo vojne in srbske vesti. Srbska vlada je sklenila z začetkom novega leta omogočiti vstop v državo vozilom s kosovskimi registrskimi tablicami. Direktor vladnega urada za Kosovo in Metohijo, Petar Petković je pojasnil, da so odločitev sprejeli iz praktičnih razlogov, da bi srbskim državljanom omogočili hitrejši prihod v osrednjo Srbijo. V izjavi za javnost so na vladi poudarili, da odločitve ni mogoče razumeti kot priznanje enostransko razglašene neodvisnosti Kosova. Spor z registrskimi tablicami med Srbijo in Kosovom se je začel po tem, ko se je kosovska vlada Albina Kurtija odločila za popolno ukinitev srbskih registrskih tablic. Prebivalci severnega Kosova so morali vozila opremiti s kosovskimi registrskimi tablicami. Do konca novembra je to storilo tri tisoč voznikov, okrog deset tisoč pa še ne. Kosovska vlada je zaradi velikega števila prošenj za zamenjavo registrskih tablic rok za preregistracijo podaljšala do 15. decembra. Srbsko odločitev o možnosti vstopa vozil s kosovsko registracijo v državo so pozdravili tudi v Evropski uniji. Zaradi zahteve kosovske vlade po preregistraciji vozil s srbskimi tablicami so Srbi na severu Kosova lanskega novembra izstopili iz kosovskih institucij. To je sprožilo proces cestnih barikad in izrednih volitev na severu Kosova, na katerih so zaradi srbskega bojkota zmagali županski kandidati albanske narodnosti. 

Audio file
18. 12. 2023 - 17.00
Predčasne parlamentarne in lokalne volitve v Srbiji

V Beogradu se medtem nadaljujejo protesti po parlamentarnih in lokalnih volitvah, na katerih je močno slavila Srbska napredna stranka predsednika države Aleksandra Vučića. Protestniki, ki so včeraj začeli z blokadami beograjskih prometnic, zahtevajo vpogled v volilni imenik in ponovitev volitev zaradi goljufije. Sinoči so protestniki zahtevali tudi izpustitev prek 30 pridržanih, ki jih je žandarmerija v nedeljo zvečer aretirala pred beograjskim mestnim svetom.

Beograjski problemi se tu ne končajo. V soseski Cvetanova ćuprija se je predrla vodovodna cev, zato so se fekalije pomešale z vodo v vodovodu. Več tisoč ljudi je ostalo brez pitne vode, sanacija poškodovane cevi pa bi po mnenju servisnega centra v Beogradu lahko trajala tudi do mesec dni. 

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je naznanil, da so ruske sile prevzele popoln nadzor nad mestom Marinka. Marinka, mesto kjer je nekoč živelo okoli deset tisoč ljudi, so popolnoma evakuirali lanskega novembra, mesto pa je zaradi spopadov popolnoma uničeno. Marinka leži jugozahodno od mesta Doneck, njeno zavzetje pa po mnenju Šojguja ruski vojski omogoča premik na širše operativno območje. Ukrajinska vojska ruske trditve o zavzetju Marinke sicer zanika. 

Audio file
23. 11. 2023 - 0.05
Nočni program o genocidu v Gazi

Od ruske vojne v Ukrajini na Bližnji vzhod. Izraelska okupatorska vojska je ponoči bombardirala območje južnega in osrednjega dela okupirane Gaze, zlasti mesto Khan Junis in begunski taborišči Burejdž ter Nusejrat. V Khan Junisu so izraelske sile zadele tudi sedež palestinskega Rdečega polmeseca. Zračne napade je vojska izvedla tudi na severu enklave. Palestinske oblasti so sporočile, da je okupator od božičnega večera ubil vsaj 250 ljudi. Izraelske sile so na območju okupiranega Zahodnega brega izvedle več racij in aretirale vsaj 55 Palestincev. S 40 oklepnimi vozili so vdrle tudi v begunsko taborišče Nur Šems. V raciji izraelska vojska ni pridržala nikogar, a je z vdorom uničila tri stanovanjska poslopja. 

Izraelske oblasti imajo ob izvajanju genocida čas tudi za sklepanje gospodarskih naložb. Vlada je namreč odločila, da bo ameriškemu podjetju Intel dodelila nepovratna sredstva v višini skoraj treh milijard evrov za novo tovarno čipov, ki jo podjetje namerava zgraditi v južnem Izraelu. Intel se je ob tem zavezal, da bo od izraelskih dobaviteljev v naslednjih desetih letih kupil blago in storitve v vrednosti slabih 15 milijard evrov, nova tovarna pa naj bi ustvarila več tisoč delovnih mest. 

Po poročanju iranskih medijev so izraelske sile v zračnem napadu na sirsko prestolnico Damask ubile višjega svetovalca iranske revolucionarne garde, Sajeda Razija Musavija. Musavi je bil dolga leta odgovoren za koordinacijo iranskega vojaškega zavezništva s Sirijo. Izraelska vojska uradnega komentarja na napad ni podala, a je tiskovni predstavnik vojske, Daniel Hagari, na novinarski konferenci dejal, da ima izraelska vojska nalogo zaščititi varnostne interese Izraela. Izraelske sile so v začetku decembra v bombnih napadih ubile že dva generala iranske revolucionarne garde, ki sta v Siriji služila kot vojaška svetovalca. 

Vojska Združenih držav Amerike je izvedla bombne napade na tri objekte v Iraku, ki so jih po njenih trditvah uporabljali člani islamskih odporniških skupin, financiranih iz Irana. Toda v dronskem napadu je ameriška vojska ubila pripadnika iraških varnostnih sil in ranila 18 oseb, med njimi tudi civiliste. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je dejal, da je bombardiranje odgovor na napad iranskih milic na bazo v Erbilu, v katerem so bili ranjeni trije ameriški vojaki. Iraška vlada v Bagdadu je ameriško bombardiranje označila za nesprejemljiv napad na iraško suverenost. Ker je v vojaških zadevah iraška vlada od zrušitve Sadama Huseina Američanom podrejena, je ameriška vojska brez težav že večkrat bombardirala iranske milice v Iraku. 

Audio file
3. 11. 2022 - 17.00
Diplomatski dosežek Afriške unije - ali bo trajal?

Etiopija ni odplačala 30 milijonov evrov vrednih obresti na državno obveznico. Rok za plačilo obroka etiopskega dolga do tujih posojilodajalcev je bil 11. decembra, zdaj se je izteklo dvotedensko obdobje, v katerem bi država še lahko zagotovila denar. Že novembra se je vlada Abija Ahmeda s posojilodajalci, na čelu s Kitajsko, dogovorila za zamrznitev odplačevanja milijardne državne obveznice. S tem je začela pogajanja o preoblikovanju zunanjega dolga, ki skupno znaša prek 25 milijard evrov. Tako se je Etiopija izognila bankrotu, a zaradi nezmožnosti rednega odplačevanja dolga novih posojilnih pogodb država ne more sklepati. Zaradi pomanjkanja tuje valute in vedno dražjega uvoza dobrin, kar je predvsem posledica okrepljenega ameriškega dolarja, ima Etiopija 30-odstotno inflacijo. To se pozna na draženju osnovnih dobrin, kot je hrana. 

 

Foto: Nigel Hoult, Flickr, All Creative Commons

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj