OFF španskih propalestinskih stavk
Po odločitvi madagaskarske narodne skupščine o odstavitvi predsednika Andryja Rajoeline je oblast prevzela vojaška enota Capsat. Povod za glasovanje o odstavitvi je bila predsednikova odločitev, da prek družbenih medijev napove sprejem dekreta o razpustitvi parlamenta. Prevzem oblasti je v radijski oddaji naznanil polkovnik enote Michael Randrianirina, ki je hkrati napovedal začasno razpustitev vseh demokratičnih institucij, določenih v ustavi iz leta 2010. To vključuje senat, volilno komisijo in ustavno sodišče, pri čemer bo izjema narodna skupščina, saj ji pripisujejo zasluge za izglasovanje predsednikove razrešitve. Capsat bo predvidoma oblikoval svet, ki bo sestavljen iz častnikov vojske in članov žandarmerije, in imenoval novega premierja. Po navedbah polkovnika bo vojska na oblasti predvidoma dve leti, nakar bo razpisala referendum in oblikovala novo ustavo. Zdaj odstavljeni predsednik je v ponedeljek pobegnil z Madagaskarja v Dubaj, potem ko so člani enote Capsat zavrnili predsednikove ukaze o streljanju na protestnike in se namesto tega pridružili protestom v prestolnici.
Pakistanska in afganistanska vojska sta se znova spopadli na meji med državama. Spopadi so trajali pet ur, potekali pa so v afganistanskem okrožju Spin Boldak in pakistanskem okrožju Čaman. Afganistanski talibanski predstavnik Zabiula Mudžahid je dejal, da so po začetnem jutranjem napadu pakistanske vojske, ki je ubila vsaj 12 Afganistancev in jih več kot sto ranila, v povračilnih napadih ubili neznano število pakistanskih vojakov. Poleg tega so, kot je zatrdil, zavzeli več obmejnih postojank, zasegli orožje in tanke ter uničili bližnje vojaške objekte. Medtem pakistanska oblast trdi, da so talibani prvi izvedli napade, v katerih so ranili štiri Pakistance. Spopadi so se začeli prejšnjo soboto, ko je pakistanska vojska v prestolnici Kabul izvedla bombni napad na tako imenovane pakistanske talibane. Več v OFFsajdu ob petih.
Ganska civilnodružbena skupina Democracy Hub je na vrhovnem sodišču vložila tožbo proti vladi zaradi njenega spornega sodelovanja z vlado Združenih držav pri deportiranju zahodnoafriških migrantov nazaj v Gano. V ponedeljek je namreč ganska vlada znova sprejela 14 zahodnoafriških migrantov, skupno pa jih je letos sprejela 42. Skupina izpostavlja, da je ganski predsednik John Mahama prejšnji mesec z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom sklenil sporazum o sprejemu migrantov, ki ga parlament ni odobril in je zato neustaven. Kot trdijo, ganska vlada s tem krši tudi mednarodne konvencije, ki prepovedujejo pošiljanje ljudi v izvorne države, kjer bi lahko bili preganjani oziroma kjer niso varni. Ganske oblasti so ob sprejemu 14 zahodnoafriških migrantov prejšnji mesec zagotovile, da so jih poslali v svoje domovine, v Togo, Nigerijo in Mali. Odvetniki migrantov trdijo prav nasprotno, oblasti so namreč 11 izmed njih septembra pridržale v vojaškem taborišču na obrobju prestolnice Akre, deset pa so jih nato deportirali v Togo, čeprav sta bila dejansko samo dva iz te države.
Francoski premier Sebastien Lecornu bo parlamentu predlagal začasno preložitev izvajanja pokojninske reforme, sprejete leta 2023. Po navedbah premierja bo reforma, ki med drugim predvideva zvišanje upokojitvene starosti z 62 na 64 let, odložena do januarja 2028 oziroma do zaključka naslednjih predsedniških volitev. Ob tem opozarja, da bo zamrznitev povzročila več kot 400-milijonski odliv iz državnega proračuna v letu 2026, kar namerava nadomestiti z dodatnimi varčevalnimi ukrepi. Na Lecornujevo odločitev so vplivali pritiski Socialistične stranke; poleg opozoril o škodljivosti reforme so premierju grozili tudi z nezaupnico. Tako ali tako bo ta teden prestajal dve nezaupnici, ki sta jo vložili stranki Nepokorna Francija in Nacionalni zbor. Predsednik Emmanuel Macron je marca 2023 mimo parlamenta sprejel pokojninsko reformo, ki je sprožila štirimesečne proteste po državi.
Ostajamo v Franciji, kjer je sedemnajst humanitarnih in aktivističnih skupin na najvišje upravno sodišče vložilo pritožbo, da bi preprečila izvajanje britansko-francoskega dogovora o migracijah. Skupine trdijo, da je dogovor neustaven, saj bi ga moral pred podpisom dveh voditeljev ratificirati francoski parlament. Julija sta francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer dosegla dogovor o tako imenovani shemi »eden noter, eden ven«, ki britanskim oblastem omogoča, da migrante, ki nezakonito priplujejo s čolni, deportirajo v Francijo. V zameno pa britanske oblasti sprejmejo enakovredno število prosilcev za azil, ki imajo sorodnike v Združenem kraljestvu.
Po številnih mestih v Španiji poteka splošna stavka in več kot 200 demonstracij proti izraelskemu izvajanju genocida v Palestini. Številni sindikati so razglasili 24-urno blokado in več dvournih intervalnih blokad določenih storitev v izobraževalnem in zdravstvenem sektorju ter sektorju javnega prometa. Več o dogajanju nam pove naš dopisnik iz Španije, Tim Erman.
Nadaljujemo s propalestinskimi protesti, tokrat v okviru suspenzirane novice. V Vidmu se je pred kvalifikacijsko tekmo za svetovno nogometno prvenstvo leta 2026, med Italijo in Izraelom, na protestnem pohodu zbralo več kot deset tisoč propalestinskih protestnikov. Pohod se je začel v središču mesta in končal v bližini Bluenergy stadiona. V okolici stadiona je bilo več kot tisoč policistov, območje pa so preletavali droni in helikopterji. Na koncu pohoda so protestniki metali petarde, policisti pa so uporabili vodne topove in solzivec. Pri tem so ranili tri in pridržali 20 ljudi. Eden izmed organizatorjev shoda, Odbor za Palestino - Videm, svetovno nogometno zvezo FIFA poziva, naj ekipi sionistične tvorbe prepreči igranje na mednarodnih tekmah zaradi podpiranja okupacije palestinskega ozemlja. Obenem italijansko nogometno zvezo FIGC pozivajo, naj medtem bojkotira vse tekme z Izraelom. Sicer pa je italijanska nogometna ekipa v včerajšnji tekmi slavila s tremi goli proti nič.
Ljubljanski župan Zoran Janković je na tiskovni konferenci sporočil, da pobuda za vložitev zahteve za razpis občinskega referenduma o podražitvi vozovnic LPP-ja ni dopustna. Pojasnjuje, da v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi občinski referendum ni dopusten, kadar se pobuda navezuje na posamičen akt, in ne na splošnega. S posamičnimi akti namreč občina odloča o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. Pobudo je pred dobrim tednom skupaj s stotimi podpisi občanov vložil mestni svetnik in vodja stranke Pirati Jasmin Feratović.
Tako, pa je uradno, Levica in Vesna se bosta naslednje leto skupaj podali na državnozborske volitve. Člani stranke Vesna so na svetu stranke soglasno potrdili sporazum o sodelovanju z Levico na omenjenih volitvah. Sodelovanje so v ponedeljek s 84-odstotno podporo izglasovali tudi v stranki Levica.
Dodaj komentar
Komentiraj