Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je po srečanju s hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom sporočil, da sta se dogovorila za izvoz ukrajinskega žita prek Hrvaške. Žito bodo po Donavi, katere delta delno leži na ukrajinskem ozemlju, tovorili do rečnih pristanišč na Hrvaškem. Edino hrvaško rečno pristanišče na Donavi je v Vukovarju, preostala tri so na rečnih pritokih Donave: v Sisku, Slavonskem Brodu in Osijeku. Nato bodo žito z vlaki pretovorili do morskih pristanišč na hrvaškem Jadranu, od tod pa izvozili v tujino. Ukrajinski minister sicer ni povedal, koliko žita bodo tako lahko izvozili. Ukrajina se zdaj za izvoz žita zanaša na kopenske koridorje prek držav Evropske unije, kot so Slovaška, Poljska in Romunija. A tega žita po odločitvah vzhodnoevropskih držav, da blokirajo uvoz žita, ukrajinska podjetja ne smejo prodajati na trgih teh držav. Prek Črnega morja žita Ukrajina ne more izvažati, ker je potekel dogovor z Rusijo pod okriljem Združenih narodov. Pred dobrima dvema tednoma Rusija dogovora pod tedaj veljavnimi pogoji ni želela podaljšati.

V Tirani so aretirali nekdanjega borca kosovske osvobodilne vojske Dritana Godžaja. Nalog za aretacijo albanskega državljana je izdalo posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu, ki ima sedež v Haagu. Iz pisarne albanskega generalnega tožilca so sporočili, da Godžaja sumijo zastraševanja med kazenskimi postopki in obstrukcije dela sodišča. Posebno sodišče sodi nekdanjim članom kosovske osvobodilne vojske za vojne zločine, storjene konec tisočletja v in po vojni za odcepitev Kosova od Srbije. Med drugim sodijo nekdanjemu kosovskemu predsedniku Hashimu Thaçiju in nekdanjemu predsedniku parlamenta Kadriju Veseliju. Zaradi tega, ker ga je sodišče poklicalo na zaslišanje v Haag, je leta 2019 odstopil tedanji premier Ramush Haradinaj, v vojni poveljnik kosovske osvobodilne vojske. Lansko leto je sodišče po sedmih letih delovanja izdalo prve sodbe. Na 26 let zapora je za arbitrarno pridržanje, mučenje in umor civilistov obsodilo Saliha Mustafo, med vojno poveljnika ene od enot kosovske osvobodilne vojske in vse do leta 2020 šefa obveščevalne službe kosovske vojske.

Vojaški hunti Malija in Burkina Fasa sta sporočili, da bi bilo vojaško posredovanje za odstranitev hunte v Nigru enako napovedi vojne Maliju in Burkina Fasu. Vojaško posredovanje v Nigru za vzpostavitev ustavnega reda in povratek odstavljenega predsednika Mohameda Bazouma so kot možnost navedli pri Gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav, znani kot Ecowas. Gospodarska skupnost je proti Nigru, kjer je predsedniška straža s podporo vojske prevzela oblast prejšnjo sredo, uvedla gospodarske sankcije. 11 držav članic skupnosti je med drugim prekinilo vse finančne transakcije z Nigrom. Mali in Burkina Faso, katerih članstvo v Ecowasu je od državnih udarov na njunih tleh zamrznjeno, proti Nigru ne bosta uvedla sankcij. Tega ne bo storila niti Gvineja, kjer od državnega udara leta 2021 prav tako vlada hunta, tudi njej je članstvo Ecowas zamrznil. Po stališču hunt v Maliju in Burkina Fasu je ljudstvo v Nigru z državnim udarom sprejelo polno odgovornost za lastno usodo in prevzelo celoto svoje suverenosti pred zgodovino. Po udaru v Nigru vojska zapira visoke funkcionarje odstavljene vlade. Kot je sporočila stranka odstavljenega predsednika, je vojska pridržala ministra za rudarstvo, ministra za nafto in predsednika stranke. Že pred tem je hunta zajela notranjega ministra, ministra za transport in nekdanjega obrambnega ministra. Finančno pomoč Nigru so že ukinili v Evropski uniji, Franciji in Združenem kraljestvu. Združene države Amerike zaenkrat tega niso storile, saj situacije še niso uradno označile za državni udar. Okoli tisoč ameriških vojakov v Nigru se je sicer zbralo v ameriški zračni bazi blizu Agadeza. Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna je dejala, da bo Francija v naslednjih 24 urah iz Nigra evakuirala državljane Francije in Evropske unije.

Združene države Amerike so okrnile brezvizumski režim z Madžarsko. Doslej so imetniki madžarskih potnih listov lahko v ZDA potovali brez viz za 90-dnevno obdobje. Zato so potrebovali le elektronsko avtorizacijo. Z današnjim dnem so ZDA veljavnost avtorizacije za madžarske državljane znižale z dveh let na eno. Prav tako bodo morali za avtorizacijo zaprositi pred vsakim vstopom v državo. Doslej v dvoletnem obdobju veljavnosti avtorizacije to ni bilo potrebno. Američani se pri odločitvi sklicujejo na varnostne pomisleke, ki jih je pojasnil ameriški veleposlanik na Madžarskem David Pressman. Po njegovih besedah je madžarska vlada izdala več sto tisoč potnih listov po poenostavljenih postopkih naturalizacije, ne da bi vzpostavila strog mehanizem preverjanja identitet. Premier Viktor Orbán je leta 2011 začel s podeljevanjem madžarskega državljanstva etnično madžarskim prebivalcem tujih držav, predvsem Romunije, Slovaške in Ukrajine. ZDA so leta 2020 madžarskim državljanom, rojenim zunaj Madžarske, že onemogočile dostop do brezvizumskega režima. A za potne liste, izdane med letoma 2011 in 2020, odločitev ni veljala. Odločitev za omejitev brezvizumskega režima bo zdaj zadela vse madžarske državljane.

Hindujski izgredniki so v predmestju New Delhija v mošeji ubili pomočnika islamskega imama. 50 do 60 izgrednikov, ki jih podpira vladajoča hinduistično-nacionalistična stranka BJP, je v mestu Gurugram skušalo preprečiti izvajanje petkovih molitev v mošeji. Nastradal je pomočnik imama v mošeji, ki je eden redkih krajev v državi, kjer so petkove molitve muslimanom dovoljene. Pomočnik imama je smrtna žrtev pogroma nad vsemi etničnimi manjšinami, ki jih na pobudo vladajoče stranke izvaja hindujska večina.

Uprava Luke Koper je na spletni strani ljubljanske borze sporočila, da je koprsko višje sodišče zavrnilo pritožbo osmih nekdanjih nadzornikov in pritrdilo lanski sodbi okrožnega sodišča. Lani je koprsko okrožno sodišče razsodilo, da mora osem nekdanjih nadzornikov Luki plačati dobrih 16 milijonov evrov z obrestmi. Marjan Bezjak, Orjano Ban, Boris Bradač, Olga Franca, Metod Mezek, Nebojša Topić, Marko Valentinčič in Bojan Zadel so kot nadzorniki leta 2008 soglašali z nakupom desetine slovaškega podjetja Trade Trans Invest za skoraj 26 milijonov evrov. Pogodbo za nakup deleža v logističnem podjetju, ki upravlja z logističnimi terminali v vzhodni in srednji Evropi, je sklenil tedanji predsednik luške uprave Robert Časar. V izredni reviziji so kasneje ugotovili, da je Luka delež podjetja preplačala. Ko je vodenje uprave prevzel Gregor Veselko, je Luka leta 2010 od Časarjeve uprave in nadzornikov zahtevala vračilo preplačanega denarja. Sodba višjega sodišča, ki je pritrdila okrožnemu sodišču in nadzornikom naložila plačilo, je zdaj pravnomočna. Na koprskem okrožnem sodišču še vedno teče ločen postopek proti Časarju, nekdanjima članoma uprave Marjanu in Aldu Babiču, nekdanjemu izvršnemu direktorju Milanu Pučku ter večinskemu lastniku slovaškega podjetja Dietru Kaasu.

Nadzorni svet Luke Koper je sicer objavil razpis za delovno mesto predsednika oziroma člana uprave. Od začetka julija upravo začasno vodi Nevenka Kržan. Boštjan Napast, ki je mandat začel v času prejšnje vlade Janeza Janše, ko je nadzorni svet vodil odvetnik Franci Matoz, se je z vrha luške uprave sporazumno umaknil konec maja. S prvim julijem je Napast že prevzel vodenje hrvaške Energie Naturalis. Vukovarska družba se med drugim ukvarja z uvozom zemeljskega plina na Hrvaško.

Na Darsu so zaprosili za okoljevarstveno dovoljenje za širitev štajerske avtoceste. Še avgusta bodo na ministrstvo za okolje oddali tudi vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za širitev primorske avtoceste. Širitev avtoceste bodo izvedli s preureditvijo odstavnega pasu v tretji vozni pas. Kakor pravijo na Darsu, bodo dela predvidoma začeli leta 2025. Po podatkih Darsa se je v zadnjem desetletju promet na slovenskih avtocestah povečal za 26 odstotkov.

Vir fotografije: Hrvaška tehnična enciklopedija