Več tisoč študentov je v Beogradu in Novem Sadu zaradi sovražnega poročanja o protestih blokiralo vhode v stavbo Radiotelevizije Srbija, krajše RTS, in Radiotelevizije Vojvodina, krajše RTV. Neposredni povod za blokado je izjava voditeljice dnevnika na RTS v pogovoru s predsednikom Aleksandrom Vučićem, s katero je protestnike označila za drhal. S študenti se je v Beogradu ponoči spopadla policija in si izborila vstop v zgradbo. Pri tem je bil poškodovan policist v civilu, ki ga je, kot prikazujejo posnetki, s pendrekom v glavo udaril eden od uniformiranih policistov. Zaposlenim na RTS in RTV študenti dovolijo samo odhod, ne pa tudi prihoda na delovno mesto. Vojvodinska radiotelevizija zaradi blokade jutranjega radijskega in televizijskega programa ni oddajala. V Beogradu se je nekaterim zaposlenim uspelo pretihotapiti v studio skozi kletno okno, tako da je RTS jutranji program vseeno oddajala iz studia v Beogradu in ne iz Košutnjaka, kot so najavili na začetku blokade. Študenti medicinske fakultete v Beogradu so napovedali, da bo blokada trajala 22 ur.

Sirski začasni predsednik Ahmed Al Šara, znan tudi kot Al Džolani, in vrhovni poveljnik večinsko kurdskih Sirskih demokratičnih sil Mazlum Abdi sta podpisala dogovor o integraciji civilnih in vojaških institucij v Rožavi s sirsko državo. Dogovor vključuje prekinitev ognja po celotni Siriji in podporo kurdskih sil v boju proti Asadovim lojalistom. Nadzor nad mejnimi prehodi, letališči in naftnimi polji v Rožavi bo prevzela sirska vlada. Poleg tega dogovor proglaša Kurde za integralni del Sirije. Medtem je izraelska vojska bombardirala dve mesti na jugu Sirije. Po trditvah izraelske vojske so ciljali baze, radarje in vojaška skladišča vojske vlade nekdanjega predsednika Bašarja Al Asada.

Jemensko uporniško gibanje Ansar Alah, bolj znano kot Hutiji, je postavilo izraelski vladi ultimat, naj danes konča blokado Gaze, sicer bodo ponovno začeli napadati izraelske ladje v Rdečem morju. Izraelska vojska dober teden dni blokira dobavo humanitarne pomoči v Gazo, v nedeljo pa je izklopila še električno napeljavo. Med vikendom je genocidna vojska začela s ponovnim tankovskim in topovskim obstreljevanjem Gaze. Blokado dobave humanitarne pomoči v Gazo je izraelska vojska začela, ko je izraelska vlada zavrnila implementacijo druge faze prekinitve ognja.

Na Zahodnem bregu so izraelski naseljenci pod zaščito okupatorske vojske s palicami, kiji in solzivcem napadli prebivalce vasi Masafer Jata. Enega vaščana je vojska aretirala. Vas Masafer Jata je bila tema filma No Other Land, ki je pred dobrim tednom na podelitvi oskarjev osvojil nagrado za najboljši dokumentarec. V begunskem taborišču v mestu Dženin je okupatorska vojska aretirala deset ljudi in ubila vsaj tri, za katere trdijo, da so bili borci odporniških skupin. Z ministrstva za zdravje Palestinske oblasti so medtem sporočili, da je bila med ubitimi ena ostarela ženska. Izraelska vojska je v 50 dneh racij v Dženinu skupno ubila vsaj 30 ljudi, jih 300 aretirala in izgnala 90 odstotkov prebivalstva taborišča.

Ukrajinska vojska je s tristo sedemintridesetimi droni napadla rusko prestolnico. V napadu sta bila ubita vsaj dva posameznika, osemnajst pa jih je ranjenih. Gre za največji ukrajinski zračni napad na Moskvo od začetka vojne, odvil pa se je tik pred začetkom pogovorov med predstavniki Združenih držav in Ukrajine o končanju vojne. Pogovori potekajo v Džedi v Saudovi Arabiji, kjer se je ukrajinska delegacija na čelu z ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Sybiho in ministrom za obrambo Rustemom Umerovom sestala z ameriškimi pogajalci, med katerimi so državni sekretar Marco Rubio, svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz in posebni odposlanec Steve Witkoff. Rubio je pred začetkom pogovorov izjavil, da je ukrajinska odpoved delu ozemlja edina pot h končanju vojne.

Filipinska policija je na letališču v prestolnici Manili aretirala nekdanjega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja, potem ko se je vrnil iz Hongkonga. Sodišče v Haagu je tiralico razpisalo zaradi policijskih umorov osumljencev trgovine z mamili in drugih civilistov v času Dutertejevega predsedniškega mandata, predvsem v obdobju med letoma 2016 in 2019, preden je Duterte kot predsednik odstopil od rimskega statuta, ker je sodišče leta 2018 začelo preiskavo policijskih umorov. Duterte je leta 2016 po nastopu mandata policiji naročil, naj v boju proti trgovini z mamili ubijejo čim več preprodajalcev in naj tudi sami izzovejo spopade, ki bi jim dovoljevali uporabo strelnega orožja. Po trditvah tožilca Mednarodnega kazenskega tožilstva je policija v času Dutertejevega predsednikovanja v imenu boja proti mamilom ubila več kot 30 tisoč ljudi, med katerimi so bili poleg domnevnih preprodajalcev in uporabnikov tudi otroci, župani, odvetniki in sodniki.

Zunanja ministrica Tanja Fajon in filipinski minister za migrantske delavce Hans Cacdac sta v Manili podpisala memorandum o sodelovanju na področju dela. Fajon je v filipinski prestolnici tudi uradno odprla slovensko veleposlaništvo na Filipinih. Po besedah zunanje ministrice je namen memoranduma zagotovitev dostojnega dela, varnih delovnih pogojev in socialne varnosti. S filipinskega ministrstva za migrantske delavce so pred podpisom sporočili, da bodo v Slovenijo najprej napotili negovalce. Fajon so v Manilo pospremili predstavniki štiridesetih slovenskih podjetij in znanstvenoraziskovalnih institucij, Gospodarske zbornice, Agencije Spirit in Zavoda za zaposlovanje. Hkrati s podpisom memoranduma v Manili novoustanovljeno veleposlaništvo in Zavod za zaposlovanje organizirata zaposlovalni dogodek za filipinske delavce in slovenska podjetja. V Sloveniji je trenutno nekaj več kot 400 filipinskih migrantskih delavcev. Podpis memoranduma sta vladi sprva načrtovali že za lanski februar, vendar sta zaradi nestrinjanja glede končnega besedila podpis večkrat prestavili.

Selimo se na univerzitetni blok novic. Avstrijski minister za izobraževanje, Christoph Wiederkehr, je napovedal prepoved uporabe telefonov v osnovnih šolah do vključno osmega razreda. Uredbo, ki bo prepoved uskladila med vsemi avstrijski šolami, namerava ministrstvo podpisati do konca marca. Učencem bo uporaba mobilnih telefonov in drugih digitalnih naprav prepovedana tako med poukom kot med odmori, za določanje izjem pa bodo odgovorne šole same. Trenutno se za prepoved telefonov med izobraževalnim procesom šole odločajo posamezno. Omejitev uporabe telefonov je tako praksa v že nekaj več kot polovici avstrijskih šol, za omejitev se je odločilo veliko več osnovnih kot srednjih šol. Prepoved so že uvedli v celotni avstrijski Koroški in Štajerski. Dopis o prepovedi mobilnih telefonov so koroške osnovne šole prejele že preteklo sredo. Uporaba telefonov je tako šolarjem od 6. do 10. leta prepovedana med poukom in odmori, izjeme, kot je uporaba za namene učenja, pa lahko šole določijo same. Zvezna dežela Štajerska je prepoved uvedla že 13. februarja, velja pa za učence do vključno 6. razreda šole, ko so otroci stari približno 12 let.

Pretekli četrtek so učitelji na srbskih osnovnih in srednjih šolah prejeli prvo polovico februarske plače, ki je bila mnogim zaradi udeležbe na množični stavki močno znižana. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je že januarja napovedal, da bodo februarske plače učiteljem dodelili glede na število opravljenih pedagoških ur, kljub temu pa so se zneski med učitelji, ki so stavkali skupaj, razlikovali. Nekateri učitelji plače sploh niso prejeli. Po pogajanju s Srbskim šolskim sindikatom je srbska vlada januarja sicer sprejela dvig plač in se zavezala, da bodo v roku treh let plače izenačili na višino povprečne srbske plače. Spomnimo, glavna zahteva učiteljev je bila takojšen dvig plač na državno povprečje. Mnogi manjši sindikati učiteljev se zato ne strinjajo s prekinitvijo stavke, vsem članom, ki v stavki vztrajajo, pa nudijo pravno podporo in zaščito. Srbski Zakon o stavki sicer zapoveduje, da so učitelji kljub stavki primorani opraviti minimalno delo. Učitelji tako v času stavke prihajajo v šolo, a ne vodijo pouka, mnogi pa za te ure niso plačani. Vlada je napovedala, da bodo polno februarsko plačo izplačali, ko bodo učitelji zamujeno delo nadoknadili.  

Pretekli teden je vlada sprejela predlog novele Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki bo v letu 2026 prinesla dvig financiranja za znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 1 odstotka na 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda. Predlog novele določa tudi delitev sredstev: en odstotek BDP bo namenjen znanstvenoraziskovalnim dejavnostim, preostanek pa inovacijskim dejavnostim. Letos smo tem dejavnostim namenili 674 milijonov evrov, v letu 2026 pa bo za raziskovanje in inovacije predvidoma namenjenih 700 milijonov evrov. Tako vlada sledi Resoluciji o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, ki jo je sprejela marca 2022 in do leta 2030 predvideva javna vlaganja v znanstvenoraziskovalno dejavnost v višini 1,5 odstotka BDP in skupna vlaganja v višini 3,5 odstotka BDP. Direktor ZRC SAZU Oto Luthar je ob dvigu proračuna opozoril še na dotrajano raziskovalno infrastrukturo in pozval, da se pripravi poseben zakon, ki bo poskrbel za razvoj na tem področju. Predlog novele čaka še obravnava v Državnem zboru.

OFF je pripravila vajenka Izabella, mentoriral je Matej, univerzitetne novice je prispevala Nika K.