5. 9. 2025 – 14.00

OFF ministrstva za vojno

Audio file
Vir: avtoričin kolaž
Nepal blokiral družbena omrežja, Tajska z novim premierjem, Izraelski naseljenci izvedli pogrom
Vir: Prirejeno po Wikimedia Commons
Audio file
28. 7. 2025 – 17.00
Obmejno obstreljevanje med Tajsko in Kambodžo

Tajski parlament je za novega premierja izglasoval Anutina Čanvirakula, vodjo konservativne stranke Bumdžajtaj. Pri glasovanju je prejel podporo socialdemokratske Ljudske stranke zaradi svoje obljube, da bo v naslednjih štirih mesecih sklical splošne volitve. Tako ima tajska vlada znova premierja, potem ko je konec avgusta ustavno sodišče odstavilo Petongtan Šinavatro, vodjo stranke politične dinastije Šinavatra Pua Taj. Ustavno sodišče je prejšnjo premierko odstavilo zaradi razkritega telefonskega pogovora z nekdanjim premierjem Kambodže Hun Sênom, v katerem je za obmejni spopad med državama obtožila svoje nasprotnike v vodstvu tajske vojske. Zaradi iste žalitve vojske, kot so se izrazili, je iz koalicije izstopila stranka Bumdžajtaj, ki je zdaj dobila premierja. Pred glasovanjem o novem premierju pa je državo zapustil Taksin Šinavatra - nekdanji premier, milijarder, Črnogorec po kupljenem državljanstvu in patriarh dinastije Šinavatra. Vrhovno sodišče ga je pred tem za naslednji teden sicer pozvalo na zaslišanje v zvezi z obtožbo izogibanja zaporu leta 2023, ko je namesto v zaporu kazen prestajal v policijski bolnišnici. Njegovi odvetniki trdijo, da je nekdanji premier državo zapustil zaradi zdravljenja v tujini in da se bo do zaslišanja vrnil.

Nepalska vlada je telekomunikacijskemu regulatorju ukazala blokado družbenih omrežij, ki se do izteka roka v sredo niso registrirala na Ministrstvu za komunikacije in informacijsko tehnologijo. Med 26 platformami na seznamu za blokado so Facebook, Twitter, Instagram, Reddit, Snapchat, Signal, Discord, LinkedIn in YouTube. Lastniki družbenih omrežij bi morali v skladu z zakonom o družbenih omrežjih, sprejetim februarja, pri ministrstvu registrirati lokalno pisarno, ki bi bila odgovorna za obdelavo lokalnih pritožb ter moderacijo objav. Vlada je zakon upravičila z bojem proti spletnim prevaram, sovražnemu govoru in rušenju družbene harmonije. Ker zakon omogoča preganjanje uporabnikov za objave, ki spadajo v naštete kategorije, opozicija zakon označuje za napad na svobodo govora. Ministrstvo za komunikacije je sporočilo, da se je pravočasno registriralo pet družbenih omrežij, med njimi Viber in TikTok. 

Vir: Prirejeno po Lubomir Rosenstein, Creative Commons
Audio file
15. 7. 2025 – 14.30
Genocid kot boj proti terorizmu

Izraelska vojska je v Gazi od jutra ubila več kot 40 ljudi, pri čemer napade osredotoča na mesto Gaza na severu enklave, kjer razstreljuje celotne stanovanjske bloke in bombardira šotorišča razseljenih prebivalcev. Po poročanju izraelske vojske so prevzeli nadzor nad 40 odstotki mesta Gaza, katerega stalno okupacijo je odredila vlada. Prebivalci bežijo v zahodni del mesta. Na okupiranem Zahodnem bregu je okupatorska vojska aretirala predsednika vaškega sveta v Harisu in več vaščanov. Poleg tega so izraelski naseljenci izvedli pogrom nad palestinsko vasjo južno od mesta Hebron ter s palicami in noži poškodovali okoli dvajset vaščanov. V Tel Avivu, Zahodnem Jeruzalemu in mestu Kfar Sava na aneksiranem izraelskem ozemlju so protestniki zahtevali dogovor o izpustu talcev. Protestnike so razpršili izraelski represivni organi. 

V Bruslju so potekali protesti proti trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in trgovinsko zvezo južnoameriških držav Mercosur, ki ga je Evropska komisija članicam Unije v potrditev poslala v sredo. Protestniki so sporazum označili za izdajo evropskih kmetov in katastrofo za prehransko varnost. Sporazum predvideva uvoz perutnine, govedine, sladkorja in drugih kmetijskih proizvodov iz več držav Južne Amerike. Po trditvah Evropske komisije vključuje tudi varovalke, ki bi pred južnoameriško konkurenco zaščitile evropske proizvajalce. Da bi sporazum začel veljati, ga bodo morale ratificirati vse članice Evropske unije.

Vir: Dan Agostini, Mídia NINJA, creative commons
Audio file
14. 6. 2024 – 17.00
S tremi argentinskimi sogovorniki pojasnjujemo Mileiev temeljni zakon

Zgornji dom argentinskega parlamenta je s 63 od 72 glasov ovrgel veto predsednika Javiera Mileia na zakon o povišanju finančne pomoči invalidom. Gre za prvi primer preglasovanja veta v dvaindvajsetih letih. Zakon, ki ga je spodnji dom parlamenta sprejel julija, obsega finančno pomoč za invalide, zagotavlja invalidsko pokojnino ter kvoto za zaposlovanje invalidov v državnih službah. Mileieva vlada je veto zagovarjala s tem, da si država ne more privoščiti povečanja izdatkov, opozicija pa vladi očita, da dve leti ni sestavila načrta državnega proračuna.

Vir: Avtoričin kolaž
Audio file
2. 9. 2025 – 14.30
Oziroma: tudi po kapitalizmu kapitalizem

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo z odlokom preimenoval ameriško ministrstvo za obrambo v ministrstvo za vojno. Veliki resnicoljub je v izjavi za javnost dejal, da je obramba preveč defenzivna in da Združene države sicer hočejo biti defenzivne, toda hočejo biti tudi ofenzivne, kadar je to potrebno. Ministrstvu za obrambo je po drugi svetovni vojni trenutni evfemistični naziv nadela uredba spodnjega doma parlamenta, predsedniški odlok pa ministrstva ne more preimenovati za stalno. Minister za obrambo Pete Hegseth je napovedal še zakonodajno zacementiranje spremembe. 

Vlada je razveljavila sklep, sprejet leta 2003, ki je izraelskim varnostnikom na brniškem letališču dovoljeval nošenje orožja. Dovoljenje so imeli samo varnostniki letalskih prevoznikov s sedežem v Izraelu. Na policijski upravi so še pojasnili, da izraelski varnostniki še vedno smejo nositi orožje na letalu, ne smejo pa ga prinesti na letališče. K ukinitvi sklepa je junija pozvalo več kot 20 nevladnih organizacij, ki poleg tega zahtevajo ukinitev dovoljenja izraelski letalski družbi Israir za izvajanje rednih letov med Tel Avivom in Ljubljano, ki ga je februarja letos izdalo ministrstvo za infrastrukturo.

Med obiskom v Zagrebu je obrambni minister Borut Sajovic s hrvaškim kolegom Ivanom Anušićem podpisal sporazum o vojaškem sodelovanju med Hrvaško in Slovenijo. Po Anušićevih besedah sporazum vključuje sodelovanje na področju obrambe in vojaške industrije. Hrvaška je marca podpisala podobne dogovore o vojaškem sodelovanju tudi z Albanijo in Kosovom.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi