OFF večnega vprašanja

Aktualno-politična novica
15. 1. 2021 - 15.00
 / OFF

Volitve v Južni Koreji in francoski Macron
 / 9. 5. 2017

Nekdanja južnokorejska predsednica Park Geun-hje je bila obsojena na 20 let zapora. Po korupcijskih zapletih in odstavi z oblasti leta 2017 je bilo prvi ženski predsednici Južne Koreje sojeno dvakrat zaradi različnih škandalov - 2018 je bila obtožena ilegalnega vmešavanja v nominacijski proces takratne vodilne politične stranke Saenuri, leto pred tem pa zlorabe moči in sodelovanja v podkupovalnem škandalu z Čoi Sun-sil. Z velikimi konglomerati, kot sta Samsung in Lotte, naj bi se dogovorili, da so donirali približno 58 milijonov evrov dvema Čoinima fundacijama. Omenjeni korupcijski škandali in še mnogo drugih, kot je prejemanje nerezerviranih sredstev v višini 2,6 milijona evrov, so med prebivalci Južne Koreje dvignili veliko prahu. Obsojena na 15 let zapora zaradi podkupovanja in 5 let zaradi zlorabe moči naj bi Park Gn Hje obsedela do leta 2039.

Včeraj so v glavnem mestu Ugande, Kampali, potekale volitve, zaradi katerih prihaja do nenehnih nemirov. Za predsedniški stolček se potegujeta Robert Kyagulanyi, mladi pevec z umetniškim imenom Bobi Wine, in sedanji predsednik Yoweri Museveni. Museveni je na oblasti že od leta 1986 in se poteguje za svoj šesti mandat, glede na zadnje rezultate pa je videti, da ga bo tudi dobil. Njegov nasprotnik Bobi Wine sicer zanika Musevenijevo vodstvo v anketah in nasprotno stranko obtožuje prirejanja rezultatov. Pevec si, kot pravi, želi demokratizacijo države, njegovi posegi v volitve pa so vodili k mnogobitnim aretacijam. V nasilju, ki se širi z volitvami, je bilo ubitih 54 ljudi, 26 pripadnikov koalicije pa je bilo zaradi ilegalnega posega v volilni postopek aretiranih. Med volilnim procesom ni bilo mogoče dostopati do interneta, od samega pričetka volitev pa po Kampali patrulirajo vojaške enote. Volitve se bodo zaključile v soboto popoldne.

Biden izbral obrambnega ministra, podčetrtški grad zopet v lasti občine itd.
 / 9. 12. 2020

Prihajajoči ameriški predsednik Joe Biden je napovedal nov paket gospodarske pomoči v višini več kot 1500 milijard evrov za boj proti pandemiji in posledično gospodarski krizi. Biden se je že lani zaobljubil, da bo pandemijo obravnaval resneje kot predsednik Donald Trump, ta paket pa naj bi to pomagal uresničiti z novimi sredstvi za cepivo proti koronavirusu in gospodarsko okrevanje. Novi predsednik, ki bo položaj prevzel 20. januarja, bo tako pokazal, ali lahko sodeluje z razdeljenim kongresom, v katerem bodo sicer demokrati imeli nadzor nad obema zbornicama, in ali lahko izpolni obljubo, da bo državo spravil iz krize. Strategija, ki jo je izbral Biden, načrtuje 825 milijard dolarjev pomoči Američanom, ki bodo prejeli po 1400 dolarjev oziroma 1125 evrov. ZDA se sicer sooča z veliko zdravstveno krizo, saj je bilo okuženih več kot 23 milijonov ljudi, za virusom pa jih je umrlo več kot 385 tisoč. Biden se je zavezal, da bo v 100 dneh omogočil šolarjem, da se vrnejo v šolo, njihovi starši pa na delo. Od novega paketa pomoči želi še 330 milijard evrov ponuditi za pomoč podjetjem, zveznim državam ter mestom ter 40 milijard evrov za testiranja.

Čile protesti
V Čilu staroselski protesti na Kolumbov dan
 / 13. 10. 2019

Oak Flat ali Chi’chil Bildagotee - zemlja, ki je v očeh arizonskih indijancev svéta, je postala točka trenja med domačini in večjimi rudarskimi združbami. Ameriška vlada želi namreč ozemlje prodati Rio Tintu, eni največjih rudarskih korporacij. Ta si želi na ozemlju zagotoviti dostop do izjemno bogatega rudnika bakra, ki bi lahko v svoji največji proizvodnji prinesel kar četrtino celotnega deleža bakra v državi, a bi hkrati uničil sveto ozemlje. To naj bi bilo ilegalno v lasti ameriške vlade že 160 let, zaradi česar domačini temu odločno nasprotujejo. Korporacija Rio Tinto trdi, da bo rudarske projekte izvedla na način, s katerim se bo kulturna dediščina ohranila. 

Zaradi elekrtičnih avtomobilov bi Srbija lahko postala velik proizvjalec litija
 / 19. 1. 2017

Kabinet nizozemskega premierja Marka Rutteja je odstopil zaradi poročila, ki vlado obtožuje davčne goljufije, zaradi katere tisočim družinam grozi finančni propad. Parlamentarna preiskava je pokazala, da je bila tisočim družinam storjena krivica, saj so morale vračati več deset tisoč evrov odobrenih subvencij za otroški dodatek. Vlada se je opravičila in vsaki družini namenila 30.000 evrov. Premier Rutte je sklical izredno sejo vladajoče koalicije, na kateri se je vlada odločila za odstop  le dva meseca pred splošnimi volitvami. Zaradi te afere pa je že pred tem odstopil Lodewijk Asscher, zdaj bivši vodja opozicijske laburistične stranke, s pojasnitvijo, da je tudi sam delno kriv za afero. Lodewijk Asscher je od leta 2012 do leta 2017 nastopal tudi kot minister za socialne zadeve. Kljub aferi ankete kažejo, da ima Ruttejeva vlada dvotretjinsko podporo javnosti. 

Bi morali v Evropi prepovedati politične kampanje tujih držav?
 / 7. 3. 2017

Danes se začenja sodni proces proti več kot 350 domnevnim članom kalabrijske mafije, pa tudi politikom, odvetnikom in drugim obtoženim. Zaradi epidemioloških razmer sojenje poteka v za to prirejeni, visoko varovani sodni dvorani v južni Kalabriji, v mestu Lamezia Terme, ki je tudi središče mafijskega poslovanja. Njihova kriminalna dejanja vključujejo umore, trgovino z ljudmi, preprodajo drog, pranje denarja ter mnoge druge. ‘Ndrangheta, ena najstarejših in najmočnejših kriminalnih organizaciji na svetu, se je v letih uspešno vključila v vse vrste javnega življenja, oblasti pa verjamejo, da obstaja okoli 150 kalabrijskih družin ter okoli 6000 članov te razvpite organizacije. Trenutni proces, ki ga vodi državni tožilec Nicola Gratteri, se nanaša predvsem na družino Mancuso, ki ima oblast nad območjem Vibo Valentia. Skoraj vsi obtoženi, ki naj bi jih bilo okrog 300, so bili aretirani v napadu decembra 2019, takratna preiskava pa je potekala kar v 11 italijanskih regijah, pa tudi v Nemčiji, Švici in Bolgariji. To preiskavo in aretacijo so označili kot največjo operacijo proti kriminalnim združenjem od sojenja v Palermu leta 1992, ko so sicilijanski tožilci na klop posedli 475 ljudi. Trenutni proces bo lahko trajal tudi več kot eno leto. 

Razpustitev kosovskega parlamenta
 / 7. 1. 2021

Specializirano tožilstvo za vojne zločine na območju Kosova s sedežem v Haagu bo 71 osebam, ki bodo pričale v sodnem postopku proti Hašimu Tačiju, Kadri Veseliju, Redžepu Selimiju in drugim obdolženim pripadnikom Osvobodilne vojske Kosova podelilo policijsko zaščito. Sodni svet je odobril zahtevo tožilstva, ki ga je to podalo decembra, kljub pritožbi odvetnikov obdolženih. Identiteta prič ne bo poznana javnosti, bodo pa te med postopkom spoznali obtoženi in njihovi odvetniki. Obtožnica, ki jo je sodišče objavilo junija, obdolžene v devetih točkah bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v spopadih na Kosovu konec 90. let prejšnjega stoletja.  

Pogovor s predsednikom DeSUS-a
 / 7. 7. 2014

Novinarska konferenca predsednikov strank Koalicije ustavnega loka - KUL - in kandidata za novega predsednika vlade Karla Erjavca je bila napovedana danes za 13. uro. Zapletlo naj bi se pri podpisih poslancev DeSUSa, s katerimi ima danes morebitni mandatar koalicije KUL Erjavec ponovno sestanek. Glede na Erjavčeve besede naj bi bil podprt s 43 poslanskimi podpisi iz vrst Levice, LMŠ, SD, SAB in DeSUS. Pri slednjih pa je nastala težava, saj svojega podpisa ni oddal poslanec DeSUSa Branko Simonovič, ki je pojasnil, da so sicer dali soglasje k podpisom. A takrat pred sabo niso imeli celotnega besedila nezaupnice, temveč le tri strani, in dokler dokumenta ne prebere v celoti, svojega podpisa ne bo dal. Za izvolitev novega predsednika vlade je potrebnih 46 poslanskih glasov. Kljub Erjavčevim napovedim pa bo šele danes znano, koliko bo resnično poslanskih podpisov pod predlogom nezaupnice vladi Janeza Janše. Nezaupnica naj bi bila predstavljena danes na novinarski konferenci, če pa ne bo izglasovana, Erjavec napoveduje možnost izstopa iz politike. 

Poslanci Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani so včeraj na tretji redni seji zavrnili finančni načrt za leto 2021. Novoizvoljeni študentski zbor je na decembrskem zasedanju v prvem branju proračuna namreč že odločal o višini proračuna za leto 2021, v katerem so nam namenili natanko ničelno financiranje. Po usklajeni in borbeni akciji tovarišev in tovarišic ter ob podpori tisočev iz vseh sfer javnega in privatnega življenja je po maratonski peturni seji 39 študentskih poslancev in poslank skupaj s Klemnom Petkom, predsednikom ŠOU v Ljubljani, in Andrejem Klasincem, direktorjem ŠOU v Ljubljani, predlagani proračun zavrnilo z naslednjim rezultatom.

Izjava

Glasovanje bi skoraj potekalo tajno, a je poslance k sklepu o javnem glasovanju takole spodbudila naša sodelavka Jerneja Brumen.

Izjava

Financiranje postavk ŠOU v Ljubljani bo tako v letu 2021 potekalo po finančnem načrtu za leto 2020, ena dvanajstina vsak mesec. Odločitev poslancev študentskega zbora komentira Ana Kandare, direktorica Zavoda Radio Študent.

Izjava

OFF zaključujemo s pozitivno spodbudo Patra Damjana Vinka.

Izjava

OFF pripravili vajenki Hana in Nicol, mentoriral Dugi.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.