Pritožbeno sodišče Združenega kraljestva je razsodilo, da je vladni načrt deportacije prosilcev za azil v Ruando nezakonit. Z dvema glasovoma proti zakonitosti načrta in enim glasom za je sodišče ugotovilo, da obstaja resnično tveganje, da bodo ruandske oblasti prosilce izgnale v države, iz katerih so pobegnili. Sodba je sledila pritožbi prosilcev za azil in nevladnih organizacij na decembrsko sodbo višjega sodišča, ki je vladni načrt deportacije vseh prosilcev za azil v Ruando, kjer bi obravnavali njihove prošnje, spoznalo za zakonitega. Sodišče je že tedaj odločilo, da morajo deportacije potekati individualno in da morajo državni organi za vsakega prosilca posebej presoditi, ali bi bil v nevarnosti, če bi ga deportirali v Ruando. Tudi v primeru, da bo vlada odločitev pritožbenega sodišča izpodbijala na vrhovnem sodišču, se deportacije ne bodo mogle začeti letos, kot si želita premier Rishi Sunak in notranja ministrica Suella Braverman. Sodbo pritožbenega sodišča pojasni Yasha Maccanico, raziskovalec na področju pravosodja in človekovih pravic pri nevladni organizaciji Statewatch.

Izjava

Maccanico ocenjuje, da je sodišče odobrilo splošno politiko deportacij prosilcev za azil, zavrnilo je le izgon v Ruando. 

Izjava

Malteški parlament je sprejel zakon, ki dovoljuje splav. Ne tako hitro! Sprejeli so namreč vsebinsko močno spremenjen zakon, predlagan novembra lani, ko je ameriška turistka morala zapustiti Malto, da je dobila zdravniško pomoč po naravnem splavu. Prvi predlog je predvideval, da je zdravniška pomoč pri splavu dovoljena ob nevarnosti za materino življenje ali zdravje. Spremenjeni zakon, ki ga je sprejel parlament, pa predvideva, da bodo zdravniki lahko izvedli splav le, če bo ogroženo materino življenje in bodo to potrdili vsaj trije specialisti. Brez trojnega privoljenja bo splav mogoč le, če bo materino življenje v nemudni nevarnosti. Kljub majhni omilitvi zakona na Malti torej splav ostaja skoraj popolnoma prepovedan. 

Z Malte s trajektom v Grčijo. Aleksis Cipras je po porazu na volitvah sporočil, da ne bo kandidiral na volitvah za predsednika stranke Siriza, ki jih je ob tem tudi razpisal. Siriza je nazadnje vladala leta 2019, na oblast pa se je povzpela leta 2015, ko je ljudem obljubljala odpis dolgov in nov dogovor z evropskimi institucijami. A iz tega ni bilo nič. Od volitev leta 2019 podpora Sirizi pada. Na volitvah preteklo nedeljo je prejela skoraj 18 odstotkov glasov, zmagala je desna Nova demokracija, ki si je zagotovila absolutno večino v parlamentu. Spavaš li mirno Mešče Luko?!

Prek Trakije v Bolgarijo. Tamkajšnja vlada, ki ne deluje še niti poln mesec dni, je začela pogajanja z Evropsko komisijo o uvedbi evra kot vzporedne valute ob bolgarskem levu. Bolgarija je sicer vstop v evroobmočje pred štirimi leti predvidela v letu 2024, a je že februarja letos finančna ministrica Rosica Velkova-Želeva sporočila, da po novem načrtujejo uvedbo evra z začetkom leta 2025. Vendar tudi ta načrt stoji na trhlih tleh, saj je opozicijska desničarska stranka Vazraždane, slovensko Preporod, zbrala podpise za razpis referenduma o zamiku vstopa v evroobmočje do leta 2043. Po ocenah portala Euractiv se v Bolgariji zaradi menjave evrov v leve izgubi 750 milijonov evrov letno ali slabega pol odstotka bruto domačega proizvoda. 

Narodna skupščina Republike Srbske, manjše entitete v Bosni in Hercegovini, je z dvotretjinsko večino potrdila veto na sodelovanje Bosne in Hercegovine v tako imenovanem Berlinskem procesu. To pomeni, da Bosna in Hercegovina kljub lanskem pristanku na sodelovanje ne bo vključena v sporazum o lažjem prehodu meje in priznavanju znanstvenih in strokovnih nazivov med balkanskimi državami. Samo z osebno izkaznico bodo tako lahko za razliko od prebivalcev Bosne in Hercegovine med državami potovali prebivalci Srbije, Albanije, Kosova, Črne gore in Makedonije. Veto je vložila članica predsedstva Bosne in Hercegovine iz kvote srbskega naroda Željka Cvijanović, medtem ko sta člana predsedstva iz hrvaškega naroda Željko Komšić in bošnjaškega naroda Denis Bećirović sodelovanje v procesu podprla. Ob takem rezultatu v predsedstvu je Cvijanović za uveljavitev veta morala pridobiti dvotretjinsko potrditev parlamenta Republike Srbske. Cvijanović je ob tem poudarila, da ne želi dovoliti svobodnejšega gibanja državljanov Kosova, saj bi tako nagradili režim terorja Albina Kurtija na Kosovem. Can’t have shit in Srbska. 

Češka vlada je na zahtevo krovne športne zveze prepovedala udeležbo športnikov in športnih ekip, ki zastopajo Rusko federacijo, na športnih tekmovanjih in igrah, organiziranih na češkem ozemlju. Hkrati je češkim reprezentantom v katerikoli panogi prepovedala sodelovati na tekmovanjih, ki jih organizira Ruska federacija. Gre za stopnjevanje kaznovanja športnikov za rusko okupacijo delov Ukrajine, ki je pred tem zadevala le češke hokejiste, sodelujoče v odprti ruski Kontinentalni hokejski ligi.

Novice na območju današnje Republike Slovenije:

Elektro Ljubljana in Gen energija sta sklenila poravnavo, s katero Gen energija v zameno za slabih 18 milijonov evrov prevzema četrtinski delež lastništva družbe Gen-EL. Gen-EL bo tako v polovični lasti Gen energije, ki je že imela v lasti četrtinski delež Gen-EL-a. Drugo polovico Gen-EL-a ima v lasti Gen-I. Polovični delež lastništva Gen-I-ja pa ima prav Gen energija. Gen energija je krovna družba v lasti države, Gen-I je trgovec z elektriko in plinom, Gen-EL pa družba, ustanovljena za upravljanje z Gen-I-jem.



Do sredine leta 2021 je Gen energija imela predkupno pravico za četrtinski delež v Gen-EL-u pod pogojem, da bi z zakonom Elektru Ljubljana prepovedali lastništvo v drugem energetskem podjetju. V Slovenskem državnem holdingu, lastniku Gen energije, so v času tretje vlade Janeza Janše menili, da je ta pogoj izpolnjen. Zato je Gen energija dobrih 12 milijonov evrov nakazala Elektru Ljubljana. A v Elektru Ljubljana, ki ga je tedaj še vodil Andrej Ribič, so denar vrnili, saj so menili, da pogoj ni izpolnjen. Konec leta 2021 je okrožno sodišče v Krškem v sodnem registru nato izbrisalo delež Elektro Ljubljana v Gen-EL in ta delež pripisalo Gen energiji. Maja lani pa je višje sodišče ugotovilo, da pogoji za prenos deleža niso bili izpolnjeni, zato je četrtinski delež v Gen-EL-u vrnilo Elektru Ljubljana.



S poravnavo sta se Elektro Ljubljana in Gen energija zavezali končati vse sodne postopke. V času, ko je Gen-I vodil sedanji premier Robert Golob, je bila v poslovnem načrtu Gen-I za leto 2021 predvidena prodaja deleža Gen-EL-a, ki ga ima v lasti Gen-I. Po tedanjih trditvah Goloba so za delež Gen-I-ja v Gen-EL-u prejeli več nezavezujočih ponudb, med drugim ponudbo Evropske banke za obnovo in razvoj. Načrti prodaje so zastali prav zaradi sodnega spora glede lastniškega deleža Gen energije v Gen-EL. 

Zadnji slovenski vojak bo iz Libanona odšel do konca prihodnjega meseca, je sporočila služba za stike z javnostjo vlade Republike Slovenije. Vlada se je odločila, da bo vojska zaključila sodelovanje v mirovni misiji Združenih narodov Unifil v Libanonu. V misiji je sodelovala 17 let, od septembra 2006, ko je prva vlada Janeza Janše po vojni med Izraelom in libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah sklenila, da na operacijo Unifil napoti 12 vojakov.

Malo nad kopališčem Plac pod R'kac na Soči v Desklah so prebivalci ponovno opazili belo peno, za katero sumijo, da je posledica onesnaženja iz tovarne Salonit Anhovo. Onesnaženje Soče so domačini in člani Društva Eko Anhovo in dolina Soče opazili že v preteklih dneh, v torek je predstavnik občine odvzel tudi prvi vzorec onesnažene vode in ga poslal v analizo. Rezultati torkovega vzorca za zdaj še niso znani. Več o boju občine s Salonitom Anhovo v APR intervjuju ob petih, ko bomo spregovorili z županom občine Kanal ob Soči Miho Steglom. 

Fotografija: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Kebabremover.jpeg