PEN vs. Doneška ljudska republika

PEN vs. Doneška ljudska republika

Kulturna ali glasbena novica
6. 12. 2018 - 15:10

Z gostovanjem in predstavitvijo prevoda knjige Samostan ruskega pisatelja Zaharja Prilepina na 34. knjižnem sejmu v Ljubljani je slovenska kulturna sfera nenadoma postala bojišče med Ukrajino in Doneško ljudsko republiko. Prilepin namreč ni le pisatelj - po mnenju mnogih eden izmed večjih - pač pa tudi vojak oziroma celo major oboroženih sil Doneške ljudske republike in eden vidnejših zagovornikov te samorazglašene države, ki si od leta 2014 prizadeva za odcepitev od Ukrajine.

Ni torej presenetljivo, da so Ukrajinci nastop politično spornega pisatelja skušali preprečiti. Kot na portalu ukrajinskega PEN-a in v Ukrajinski pravdi navaja Olga Moroz, voditeljica v Ljubljani delujočega ukrajinskega kulturnega in izobraževalnega društva Rukavychka  in pobudnica protesta proti Prilepinovemu gostovanju:

“Vsi napori na vseh frontah so bili usmerjeni v to, da se prepreči ta sramotni [...] nekulturni “kulturni dogodek”. Veleposlaništvo je poslalo protestno pismo Ministrstvu za zunanje zadeve, Ministrstvu za kulturo in predsedniku Gospodarske zbornice Slovenije. Članek ukrajinskega veleposlanika v Sloveniji Mihaila Brodoviča je bil objavljen v vodilni slovenski izdaji Portal Plus. [...] Ukrajinski PEN je proizvedel izjavo Nobene platforme za teroriste!, namenjeno organizatorjem sejma. Ukrajinski veleposlanik je imel osebno srečanje z direktorjem knjižnega sejma Zdravkom Kafolom.”

To ni prvič, da je veleposlaništvo tuje države z izvajanjem pritiska in v imenu “boja proti terorizmu” poskušalo preprečiti kulturni dogodek v Sloveniji. Na Radiu Študent smo lani poročali, kako je turško veleposlaništvo z grožnjami nevladni organizaciji doseglo predčasno zaprtje razstave, ki je prikazovala kurdske separatiste. Te prakse naj bi se ob kulturnih dogodkih Palestincev posluževal tudi Izrael.

Vendar pa direktor knjižnega sejma Zdravko Kafol ni klonil pod pritiski. Gostovanje Zaharja Prilepina je kljub protestom Ukrajincev ob prisotnosti varnostnikov potekalo nemoteno. Opisal nam je svoj dialog z ukrajinskim veleposlanikom.

*Izjava.

Kafol je opisal tudi proteste Ukrajincev med Prilepinovim nastopom.

*Izjava.

A Kafol vse pritiske zavrača.

*Izjava.

Zdravko Kafol zatrjuje, da Slovenski knjižni sejem ostaja nevtralen.

*Izjava.

Gostovanje Zaharja Prilepina na knjižnem sejmu bi najverjetneje kljub ukrajinskim protestom minilo razmeroma tiho in neopaženo, a Ukrajincem se je s svojim protestnim pismom pridružil Odbor pisateljev za mir mednarodnega PEN-a, ki mu predseduje Marjan Strojan, kar je gostovanje Zaharja Prilepina spremenilo v medijski dogodek, ki je kulminiral v daljšem intervjuju s pisateljem na nacionalni televiziji, mnogi slovenski kulturniki pa so na družbenih omrežjih čez noč postali izvedenci za konflikt na vzhodu Ukrajine.

Marjan Strojan pojasnjuje, zakaj se je Odbor za mir odzval na poziv ukrajinskega PEN-a.

*Izjava.

A težava ni toliko v tem, da se pisatelji streljajo po tujih državah. Kot je na nacionalni televiziji izpostavil prevajalec romana Samostan Borut Kraševec, je to počela večina klasičnih ruskih pisateljev, Polona Frelih s Centra Glas pa je v odprtem pismu PEN-u spomnila, da so to počeli tudi Hemingway, Neruda in Orwell. Marjan Strojan je komentiral te primerjave.

*Izjava.

Marjan Strojan tu v celoti prevzema videnje uradne Ukrajine, ki podobno kakor Turčija vse separatistične borce razume kot zločince in teroriste. Članek na MMC-ju o Protestnem pismu PEN-a tako citira Marjana Strojana, ki naj bi v zvezi s Prilepinovim gostovanjem zatrdil celo, da "ljudje, ki so obtoženi vojnih zločinov, ne sodijo v Ljubljano”. Vendar pa Prilepin vojnih zločinov ni obtožen. Marjan Strojan to izjavo sedaj sicer zanika.

*Izjava.

Obtožbe zoper Prilepina in odziv PEN-a je komentiral tudi prevajalec romana Samostan Borut Kraševec.

*Izjava.

Marjan Strojan pove, kako se je s to celotno zgodbo seznanil.

*Izjava.

Seveda pa sta pritisk in medijska pozornost, ki jo je sprožil, najbolj koristili prav Prilepinu. Mnogi bralci sicer morda nikdar ne bi slišali zanj, ne preseneča pa tudi, da je roman Samostan izposojen v skoraj vseh javnih knjižnicah. V tej bitki na slovenskih tleh je Doneška republika porazila Ukrajino.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

MAAAAAAARJAAAAAAAAAAAAAAAAAAN

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness