Blokirani OFF

Blokirani OFF

Aktualno-politična novica
11. 6. 2018 - 15:00
 / OFF

Saudova Arabija, Kuvajt in Združeni arabski emirati so Jordaniji obljubili 2,1 milijarde evrov finančne pomoči za pomoč pri gospodarski krizi. Finančna pomoč zajema proračunsko pomoč za pet let, financiranje razvojnih projektov, depozit v Jordanski centralni banki in garancije za posojila pri Svetovni banki. S tem bi v prvi vrsti zakrpali jordansko proračunsko luknjo, ki trenutno znaša 593 milijonov evrov. Jordanija ima sklenjen dogovor o pomoči tudi z Mednarodnim denarnim skladom, ki pa predvideva številne varčevalne ukrepe, kar je na začetku meseca tisoče Jordancev pognalo na ulice. Kot rezultat demonstracij je že prišlo do menjave premierja in umika predloga o zvišanju davkov. Kraljevina velja tudi za tesno zaveznico Združenih držav Amerike, od katere na letni ravni prejme približno 850 milijonov evrov, v nedeljo pa je Jordaniji finančno pomoč v višini 20 milijonov evrov obljubila tudi Evropska unija.

V španski avtonomni skupnosti Baskija je na shodu več 10 tisoč ljudi zahtevalo pravico za razpis referenduma o baskovski neodvisnosti. Udeleženci shoda so se povezali v 202 kilometrov dolgo človeško verigo, ki je povezovala baskovska mesta Bilbao, San Sebastian in Vitoria, kjer stoji baskovski parlament. Pokrajina ima visoko stopnjo samouprave, lasten jezik, izobraževalni sistem in policijo. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da je podpora odcepitve Baskije upadla in trenutno znaša zgolj 17 odstotkov. V španski ustavi iz leta 1978 je sicer zapisano, da je država neločljiva in zato je vsakršen referendum o neodvisnosti proglašen kot protiustaven, kar je bilo nazadnje v praksi videno med katalonskim referendumom o neodvisnosti oktobra lani. Prejšnji mesec je prišlo tudi do razpustitve baskovske separatistične organizacije Eta, ki si je v petdeset let dolgem oboroženem boju skušala priboriti neodvisnost Baskije. Več o tem v OFFsajdu ob 17-ih.

Reševalna ladja nevladne organizacije SOS Mediterranee Aquarius, na krovu katere je 629 migrantov, je zaradi diplomatskega spora med Italijo in Malto že drugi dan ujeta v Sredozemskem morju. Italijanski notranji minister Matteo Salvini je za ladjo zaprl vsa italijanska pristanišča in od malteške vlade zahteval, naj ladjo sprejme v pristanišču v malteškem glavnem mestu Valletta. Malteška vlada trdi, da se je reševalna akcija zgodila v libijskih vodah in so jo koordinirale italijanska mornarica in obalne straže, zato je ladja z migranti v skladu z mednarodnimi zakoni zdaj v domeni Italije. Nekateri župani mest na jugu Italije nasprotujejo odločitvi zunanjega ministra Salvinija in želijo za ladjo Aquarius odpreti svoja pristanišča. Za odprtje pristanišč so se zavzeli župani Palerma, Neaplja in Messine, a so pri tem odvisni tudi od sodelovanja italijanske obalne straže, ki deluje pod okriljem italijanske vlade.

Ostajamo v Italiji. Italijanski finančni minister Giovanni Tria je zatrdil, da Italija ne namerava zapustiti evroobmočja in da je glavna naloga novonastale italijanske vlade zmanjšanje javnega dolga. Tria je povedal, da bo Italija skušala gospodarsko rast doseči z vlaganji in strukturnimi reformami, zavrnil pa je možnost novih zadolževanj in pretirane porabe finančnih sredstev. Koalicija, ki jo sestavljata Gibanje petih zvezd in Liga, je za mesto finančnega ministra najprej predlagala evroskeptika Paola Savono, ki je italijansko uvedbo evra oklical za zgodovinsko napako. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je njegovo imenovanje zavrnil, zato je bil na položaj imenovan Tria, ki ni član nobene politične stranke.

Francoski kmetje so pričeli s tridnevno blokado naftnih rafinerij v lasti multinacionalnega naftnega podjetja Total. Blokado je sprožila Totalova odločitev, da začnejo za svoja biogoriva uvažati cenejše palmovo olje. Trenutno je sindikat francoskih kmetov s traktorji in kupi grušča blokiral 13 Totalovih rafinerij. Kmetje z blokado pritiskajo tudi na nedavni trgovski sporazumom francoske vlade, ki dovoljuje uvoz mesa, sladkorja in etanola iz držav, ki po besedah sindikata ne sledijo standardu produkcije v Franciji. Zaradi obilnih francoskih naftnih rezerv do pomanjkanja nafte ob akcijah francoskih kmetov ne bo prišlo. Francoski kmetje trenutno od Evropske unije prejemajo subvencije v višini 9 milijard evrov, s predlogom novega proračuna Evropske unije med letoma 2021 in 2027 pa bi izgubili kar za 5 milijard evrov subvencij.

Jezni državljani pa blokad ne postavljajo samo v Franciji, ampak tudi na Balkanu. V Bosni in Hercegovini je več 100 nezadovoljnih voznikov zaradi novega povišanja cen goriva za eno uro protestno zaprlo nekatere ceste v večjih mestih, kot so Sarajevo, Zenica in Tuzla. Zaprtje cest je bilo organizirano na socialnih omrežjih kot del akcije Stop podražitvam goriva. Blokado glavnih prometnic med 17. in 18. uro so napovedali na dnevni ravni, vse dokler se cene goriva ne bodo zmanjšale. V zadnjih nekaj mesecih se je gorivo v Bosni in Hercegovini podražilo za skoraj 20 centov po litru. Zaradi dražjega goriva so bili v zvišanje cen primorani tudi taksisti. S protestnim zapiranjem cest zaradi visokih cen goriva so sicer v petek začeli v nekaterih srbskih mestih, denimo v Beogradu, Nišu in Novem Sadu, blokadam pa so se pridružili tudi v črnogorskem mestu Nikšić.

Hrvaška državljanska pobuda Resnica o istanbulski je objavila, da je zbrala dovolj podpisov za razpis referenduma o umiku Hrvaške iz Istanbulske konvencije. Poslancem v hrvaškem saboru bodo 377 tisoč podpisov izročili prihodnji teden, razpis referenduma pa pričakujejo jeseni. Poglavitni razlog za nasprotovanje Istanbulski konvenciji je ta, da naj bi obvezala tudi uveljavitev teorij spola v hrvaški zakonodaji. Hrvaški sabor je konvencijo sveta Evropa o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini ratificiral aprila letos. Podpise so zbirali tudi člani pobude Ljudstvo odloča, ki bodo članom sabora v četrtek izročili 450 tisoč podpisov v podporo referendumu o spremembi volilne zakonodaje.

V Murski Soboti bodo morali mestni svetniki sprejeti rebalans letošnjega proračuna zaradi najema posojila v višini 500.000 evrov, namenjenega za izgradnjo umetne razsvetljave na stadionu Fazanerija. V zdajšnjem proračunu je bil previden prihodek od prodaje občinskih zemljišč za gradnjo vzhodne soboške obvoznice v višini 1,6 milijona evrov, a po cenitvi parcel bo občina od Direkcije za infrastrukturo prejela le milijon evrov, zato morajo izpad sredstev pokriti s posojilom. Mestna občina Murska Sobota je sicer izgradnjo reflektorjev na stadionu, na katerem svoje domače tekme igra povratnica v 1. slovensko nogometno ligo Mura, načrtovala že leta 2012, a do realizacije projekta ni prišlo.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness