Portugalski premier Antonio Costa, ki je zadnjih osem let vodil portugalsko vlado, je odstopil s položaja zaradi korupcijske preiskave v zvezi s koncesijami za pridobivanje litija. Dva projekta rudarjenja litija na severu Portugalske sicer mirujeta. Odstop premiera pa je rezultat policijske preiskave več vladnih prostorov, med drugim tudi kabineta predsednika vlade. Costa v preiskavi ni neposredno osumljen, a tožilstvo kot osumljenca preiskuje infrastrukturnega ministra Joãa Galambo. Tožilstvo je dalo pridržati pet ljudi, tudi vodjo premierjevega kabineta Vítorja Escário. Po pojasnilu tožilstva so med preiskavo ugotovili, da so osumljenci v premierjevem imenu skušali vplivati na administrativne postopke, denimo za okoljsko dovoljenje. Okoljska agencija je dovoljenje za rudnik litija Montalegre izdala septembra, rudnik Barroso pa še nima vseh papirjev. Costa iz Socialistične stranke je odstop pojasnil z oceno, da naloge predsednika vlade niso združljive z dvomi o njegovi integriteti. Sporočil je tudi, da se za premierski položaj ne misli potegovati. 

V Čilu je skupščina za pisanje ustave, v kateri imajo večino predstavniki desničarske neopinočetistične Republikanske stranke, predstavila osnutek nove ustave. Gre za ustavo, ki bi zamenjalo tisto, napisano med diktaturo ameriško nastavljenega Augusta Pinocheta. Predsednik Čila Gabriel Borić je za 17. december napovedal referendum, na katerem se bodo Čilenke in Čilenci odločali o potrditvi predlagane ustave, in dodal, da bo njegova, sicer deklarativno leva vlada v primeru sprejetja ustavo tudi implementirala. Način volitev v ustavodajno skupščino so določili desničarji, ki imajo v parlamentu večino. Sistem volitev je bil zato diskriminatoren do staroselskih prebivalcev, ki so v skupščino lahko izvolili le dva predstavnika. Složno s tem in s prejšnjo pinočetistično ustavo nov predlog ustave tako nikjer ne omenja staroselcev, ki predstavljajo 13 odstotkov prebivalstva Čila. Nova desničarska ustava bi lahko ogrozila tudi pravico do splava, o čemer priča člen, v katerem je navedeno, da »zakon ščiti življenje nerojenih otrok«. Pravica do splava je v Čilu že tako omejena zgolj na primere posilstva in primere, ko je ogroženo življenje noseče osebe ter zarodka. Poleg tega nova ustava omejuje pravico do kolektivne stavke. Lani septembra so Čilenke in Čilenci na referendumu zavrnili predlog ustave, ki so jo takrat predlagali levičarji in ki naj bi bila ena najprogresivnejših ustav na svetu. 

V ameriški zvezni državi Ohio so volivke in volivci na dveh referendumih s 56 odstotki glasov podprli spremembo državne ustave o pravici do splava. Zmaga zagovornikov pravice do splava je podaljšala niz neporaženosti po zveznih državah, odkar je vrhovno sodišče lani pravico do splava ukinilo in odločanje o njej preneslo na raven zveznih držav. To je bil namreč že sedmi zaporedni uspešni referendum za zaščito pravice do splava. Tudi v Kentuckyju in Virginiji so nasprotniki splava doživeli poraz, saj sta v obeh zveznih državah na guvernerskih volitvah zmagala demokratska kandidata, ki podpirata pravico do splava.

Še k ameriškim interesom na Bližnjem vzhodu. Ameriški zunanji minister Anthony Blinken je predstavil ameriške pogoje za trajen mir v Gazi. Kot je dejal, za kaj takega ne sme priti do prisilnega izgona Palestincev iz Gaze, Gaza ne sme biti platforma za »terorizem«, poleg tega pa ne sme priti do ponovne okupacije Gaze. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pred tem dejal, da bo Izrael po koncu invazije prevzel varnostni nadzor nad Gazo. Izrael sicer popoln nadzor nad Gazo že izvaja. Po besedah Mednarodnega komiteja Rdečega križa je bil humanitarni konvoj, ki je prinašal medicinsko pomoč v bolnišnico Al Kuds v mestu Gaza, zadet z raketnim izstrelkom. Poškodovan je bil voznik enega od vozil, dva tovornjaka pa nista mogla nadaljevati z vožnjo. Temu je sledila novica, da so vse ceste do bolnišnice Al Kuds zaprte, tako da zdravniške službe ne morejo dostopati do ranjenih. To je območje, ki ga neprenehno obstreljuje izraelska genocidna vojska, ki si prizadeva Gazo očistiti Palestincev. Včeraj so po besedah izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta v mesto Gaza vstopile tudi pehote okupatorske vojske. Od 7. oktobra, ko je Hamas vdrl na ozemlje, ki si ga lasti okupator, je izraelska vojska ubila že več kot 10 tisoč ljudi. 

V Afganistanu je sunitska džihadistična skupina Islamska država v Horasanu prevzela odgovornost za teroristični napad, uperjen proti šiitski etnični skupini Hazarov. V napadu z eksplozivom na avtobus v kabulski četrti Dašt-e Barči, kjer večino predstavljajo Hazari, je umrlo sedem ljudi, več kot 20 je ranjenih. To je bil že drugi napad na tradicionalno najbolj zatirano etnično skupino v Afganistanu v zadnjih dveh tednih. Islamska država v Horasanu šest milijonov šiitov, živečih v Afganistanu, od katerih veliko večino predstavljajo Hazari, po svojem antitradicionalističnem razumevanju sunitskega pravoverstva dojema kot nevernike in ene od ključnih sovražnikov pri ustanovitvi islamskega kalifata. Poleg tega so džihadisti v konstantnem rivalstvu z vladajočimi Talibani, ki ne sledijo njihovi salafistični doktrini in svoje delovanje omejujejo na ozemlje Afganistana ter pogojno Pakistana. Islamska država v Horasanu pa ne priznava državnih meja in si želi obuditev izgubljenega kalifata, nanašajoč se ne Mohamedovo vladavino v Medini v prvih letih po nastanku islama. Vse odkar so Talibani leta 2021 ponovno prevzeli oblast, Islamska država v Horasanu predstavlja njihovega največjega nasprotnika znotraj države.

Evropska komisija je Evropskemu svetu predlagala, naj začne s pogajanji o priključitvi Moldavije in Ukrajine k Evropski uniji. Predlog so na komisiji podali kljub dejstvu, da državi ne izpolnjujeta vseh pogojev za začetek pogajanj. Obe državi sta status kandidatke za vstop v Unijo dobili lani poleti, k čemur je botrovala predvsem ruska invazija v Ukrajini. 

V Nemčiji je Zvezni urad za zaščito ustave deželno podružnico stranke Alternativa za Nemčijo, krajše AfD, v deželi Saška-Anhalt uvrstil med dokazno ekstremistične skupine. Po besedah vodje urada Jochena Hollmanna so številne izjave funkcionarjev in deželnih poslancev stranke protimuslimanske, rasistične in antisemitske. Dejal je tudi, da je urad zbral obsežne informacije, ki dokazujejo, da so vrednote stranke nezdružljive s človeškim dostojanstvom, demokracijo in vladavino prava. Podružnica stranke AfD v deželi Saška-Anhalt, kjer je AfD največja opozicijska stranka v deželnem parlamentu, je že od leta 2021 osumljena skrajno desnega ekstremizma. Saška-Anhalt je po Turingiji druga nemška dežela, v kateri so podružnico AfD-ja prepoznali za ekstremistično. Uvrstitev na seznam ekstremističnih skupin odpravlja vse omejitve Urada za varstvo ustave, ko gre za zbiranje obveščevalnih podatkov o ekstremističnih članih stranke. Znižuje tudi prag za delovanje tajnih agentov v preiskavah stranke in pri telefonskem nadzoru.

Parlamentarni odbor za finance je potrdil predlog zakona o statusnem preoblikovanju zavarovalnice Vzajemna iz družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo. Preoblikovanje bo po zakonu, ki ga mora potrditi še parlament, izvedeno z novim letom. Sledi preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga bo v skladu z julijsko novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju nadomestil obvezni zdravstveni prispevek. Po predlogu zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne bo morala zavarovalnica ustanovitelju, to je Zavod za zdravstveno zavarovanje, povrniti vložek s plačilom ali z delnicami. Zavarovanci Vzajemne bodo dobili delnice ali največ 130 evrov izplačila. Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln nasprotuje zakonskemu predlogu, saj po njegovem z njim država zavarovancem jemlje pravico odločanja o lastnih zadevah. Poleg tega po njegovem Zavod za zdravstveno zavarovanje do vračila ustanovnega kapitala ni upravičen, saj se je ob ustanovitvi Vzajemne odpovedal kakršnim koli terjatvam do nje. Na upravi Vzajemne pričakujejo, da bo izvajanje zakona zadržalo ustavno sodišče.

Čeprav se je tresla gora, se ni rodila niti miš: iz preoblikovanja vlade zaenkrat ne bo nič. Čeprav je premier Robert Golob v javnih nastopih govoril o potrebi po zmanjšanju števila ministrstev zaradi počasnega usklajevanja pri odzivu na poplave, na današnjem srečanju predstavnikov koalicijskih strank o tem sploh niso govorili. Golob:

Izjava

Upravno sodišče je ugodilo pritožbi Mestne občine Ljubljana in odločanje o kanalizacijskem kanalu C0 vrnilo na ministrstvo za okolje in energijo. Sodišče je odpravilo odločitev nekdanjega ministrstva za okolje in prostor, ki ni sprejelo zahteve občine po razveljavitvi odločitve agencije za okolje. Na agenciji so leta 2020 odločili, da je za gradnjo kanala C0 z betonsko zaščito na območju Ježice in Vižmarij treba izvesti presojo vplivov na okolje. Ključni očitek občine je nekonsistentnost agencije, ki je v letih 2015 in 2016 občinama Vodice in Medvode izdala sklepa, po katerih za izgradnjo kanalizacije v okviru istega projekta ni bilo treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Upravno sodišče je tako odločilo, da je bila odločitev agencije iz leta 2020 napačna oziroma vsaj nejasna, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka. Ministrstvo za okolje bo moralo sedaj odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti postopka in ponovno odločiti o zadevi. 

Družba Sončni Kanin ostaja brez nadzornega sveta. Nepreklicno so odstopili nadzorniki Marko Gorjanc, Uroš Zupan in Boštjan Novosel. Kot razloge za odstop iz nadzornega sveta upravljalca smučišča Kanin so navedli kršitve, malomarnosti in neskrbno ravnanje direktorice Sončnega Kanina Manuele Božič Badalič. Gre za to da družbi ni uspelo pridobiti uporabnega dovoljenja za krožnokabinsko žičnico. Nadzorni svet je zato hotel razrešiti direktorico, a občinski svet občine Bovec je namesto razrešitve direktorice sprejel sklep, s katerim so občinski komisiji za imenovanja in mandatna vprašanja predlagali razrešitev predsednika nadzornega sveta, torej Gorjanca. Gorjancu so v občinskem svetu namreč očitali prekoračitev pooblastil.

foto: LAW: Secrets, Lies, and the Case of Victor Jara | Center for Latin American & Caribbean Studies (berkeley.edu), Creative commons