Matter: Mrk

Matter: Mrk

Recenzija izdelka
20. 10. 2017 - 19:00

rx:tx, 2017

 

Torej … Matter in njihov drugi studijski album Mrk. Po vzponu, ki so se ga pred približno tremi leti s prvimi komadi lotili trije modeli iz Kamnika, so danes milo rečeno eden bolj izpostavljenih slovenskih glasbenih kolektivov. Najprej so prišli demo posnetki in singli, Zlato v zobeh in Meduze, ki so privzdignili marsikatero obrv, pa dogovor z založbo rx:tx, nato maja lani prvenec Amphibios. Vse skupaj je pospremilo nekaj izjemnih videospotov ter celo budget kratkometražec. Kombinacija popularnosti pri različnih spektrih slovenske mladeži, izjemnih bitov, specifičnega spittanja ter besedil seveda ni mogla naleteti na vsesplošno odobravanje in mnenja so se kresala. Naj jim bodo v prid ali ne, vsi imamo mnenja o Matter.

Čeprav Matter največkrat označimo z zloglasno krilatico trap, se je ob dogajanju nekoliko ogroženo odzvala slovenska hip-hop skupnost oziroma vsaj del te, ki je muziko Matter nekako polzavestno napol spregledal ali pa jo kot hip-hop formo zavestno zavrnil. A Kamničanov oznake, kot so večkrat poudarili, ne zanimajo preveč. Z nabito polnimi nastopi, na katerih feni z veseljem pokažejo utrjeno znanje tekstualnih paradoksov, so si po našem klubovju utrdili status svojevrstnega fenomena sodobne slovenske glasbe. Z novimi komadi, spoti in sodelovanjem z bendom persons from porlock na poletnem hitiču Mana ter v oddaji Izštekani na nacionalnem radiu pa so napovedali nov izdelek, doslej zadnje poglavje vzpona, ki je ob poti dvignil številne oblake prahu, mnenj in hejta. V Tolpi bumov tokrat torej Matter in njihov drugi studijski album Mrk, predstavljen 22. septembra v sklopu praznovanja 8. obletnice Centra urbane kulture v razprodani Katedrali Kina Šiška.

Začnemo udarno, s submisivnim, brbotajočim, bobnečim momentom, prek katerega Dacho in Tunja zlivata neobvladljive umotvore. Glasovi Tunje in Dacha so naefektirani s subtilno vokalno manipulacijo, ki se globalno v glasbeni produkciji pojavlja že vrsto let. So umazani, ostri in abstraktni. In mater, Matter res znajo z zvokom. Prvi trije instrumentali predstavljajo moč teme, ki jo prinese mrk nebesnega telesa. Bas droni brnijo, 808 bobni bobnijo, fragmenti svetlih sintov odmevajo, variirajo kot posamezni žarki sončne korone. Komad Šuma zaključi uvodno temno trapovsko fazo mrka, v bit se prikrade vse več visokofrekvenčnih sintov in ob prehodu skozi komad Nebotičnik, ki še najbolj spominja na komade s prvenca, se v svetlih niansah in medenih bitih s sredino albuma prepustimo nepremagljivi svetlobi, olajšanju, energiji. Popoidna Mana in teatralni Konte s povratkom Grofa Monte Krista, ki ritem sekcijo razstavi do golega housoidnega basa, vzbujata občutek, da je mrk minil.

A v vesolju, v katerem operirajo Matter, se ta nebesni pojav ponovi. S postopnim bližanjem koncu albuma počasi polzimo v ponovni mrk. Mrak se vrača, bliža, temni sinti in bas linije ponovno režejo materijo, svetloba v bitih je vedno manj izrazita, skriva se v ponovno korono, v modulirane, plešoče žarke ob robovih zvočne krajine. Magijo katarzičnega občutka ob mrku v popolnosti pričarata Bejrut in zmagoslavni Sinovi Moje Madre. Ritmično so instrumentali še vedno trapovski, še vedno vodijo igro, ustvarjajo kontekste za tekste, z zvočno čistostjo in raznolikostjo potrjujejo že znano dejstvo o zavidljivem producentskem znanju Levanaela in Dacha.

Besedila Dacha in Tunje sledijo opisanemu inverzu mrka, so mračnejša in abstraktna v uvodu in zaključku, oprijemljivejša in prostemu ušesu blažja v sredini albuma. Ostajajo nenavadna in po svoje podobna dvojnosti ulice in estetike z Amphibiosa, a tokrat v še bolj abstrahirani, očiščeni formi. Pozornost še naprej vzbujata s slengom prepojenim z referencami iz literarnega, filmskega, pa tudi uličnega in sveta kriminala. Fokus pretikata tudi v klasičnejše bolj ali manj skrite hip-hoperske in klubske motive - samohvala, beef, klub, švicajoče stene, iksi, druge droge, čke. Ti drobci informacij v obliki navidez nepovezanih enovrstičnic zaplavajo v poslušalčeva ušesa, njihovi pomeni pa so v veliki meri prepuščeni interpretaciji odjemalca. In take jih bomo tudi pustili. Gre pa morda v očiščenosti iskati tudi določen manko v primerjavi s predhodnim albumom, saj tu izostane nekaj zanimivosti fragmentov zgodb, ki sta jih Dacho in Tunja pripovedovala na Amphibiosu.

Dacha in Tunje ne gre jemati in ocenjevati kot klasična hip-hoperska emsija. Čistega, ritmičnega flowa je na Mrku še manj, kot ga je bilo na Amphibiosu, a to jima nikakor ne odvzema legitimnosti in ne potrjuje nebuloz o nezmožnosti rapanja. Že od svojega vstopa na sceno namreč zavestno izbirata koridor in držo določenega odpora do flowa, rime in besedila, prezentacije emsija, kot ga pozna konvencionalni rhythm and poetry oz. rap. Iz tekstov ne bomo dobili direktnih informacij o tem, kdo sta, od kod zares prihajata, niti kaj zares počneta. Izogibanje rimi, flowu in nasploh okvirom namreč ponuja svobodo. Tunja ter predvsem Dacho iz te svobode vlečeta vidno zvišanje suverenosti v tem, kar pišeta in pljuvata.

Mrk je suveren, koherenten, zanimiv. Je raznolik, zagoneten. Podlage odlične. Zato - deal with it! Matter delajo dobro premišljeno, dobro zvenečo, edinstveno glasbo, imajo afirmacijo glasbenih redaktorjev, afirmacijo glasbenih kritikov. Kar naredijo, je kljub opletanju z oznako pop izvirno, antipod mainstreamom, drugačno od ustaljenega, kvalitetno. Trdovratne sile statusa quo, kot jih je ob izidu Amphibiosa imenoval Mike Jumic, bodo morda še tulile v luno, a Mrk predstavlja potrditev neizogibnega - Matter delajo hudo musko in znova kandidirajo za Tolpo bumov leta. Pr'sežm na madre.

 

Leto izdaje: 
Institucije: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Poslušam njihovo glasbo in se sprašujem, če fantje (,ki so sicer simpatični) vedo, kdo je Anton Forstner, Miroslav Vilhar, Benjamin Ipavec, Jakob Aljaž in Davorin Jenko? - Sami velikani glasbene romantike. Ampak ne. Oni bi raje zažgali avto in se odpeljali v Milano.

Pianist Ivo Pogorelić in Martha Argerich se verjetno križata, ko poslušata tovrstno glasbo. Pa Murat in Hose tudi. Naj zarepam tudi jaz:

Mozart je bil šestleten mulo,
ko je obvladal klavir v nulo,
Chopin tudi ni bil kr en,
bele in črne je obvladal k noben…

Že kot desetleten pobič sem hodil k prof. Avberšku in se pri njem učil solfeggia. Kako težke ure so bile to! Ni bilo pardona. Pri vsaki skladbi si moral znati povedati: kakšen je ritem (enoličen, razgiban), kakšna melodija (diatonična, kromatična). Enkrat smo pri učni uri poslušali Pomladno pesem za klavir iz cikla Pesmi brez besed skladatelja Mendelsohna in ker nisem znal odgovoriti na vprašanje, kako imenujemo glasbo, ki nima programskih naslovov, me je profesor poslal ven na mraz. Zunaj je bilo minus petnajst. Potem se me je usmilila kuharica in mi je skuhala čaj, drugače bi zmrznil. Doma pa me je oče tako nabil z leskovo vejo, da sem bil ves v klobasah!

Ne bom govoril, kako je profesor ponorel, če nismo na klavir znali zaigrati lestvice, ki jo sestavlja niz 12 poltonov. Povem vam; krasno smo najebali.

Ampak tole!

Tudi ne vem, če fantje ločijo arijo Čo-čo san iz opere Madame Butterfly od arije Figara iz opere Seviljski brivec skladatelja Rossinija. Veliko vprašanje. (Jaz na primer ne). Verjetno pa znajo zaigrati Mojster Jaka v molu, ki je v osnovi predstavljal pogrebno koračnico (to smo se vsi učili v vrtcu).

Vendar sam nimam nič proti moderni glasbi. Jo obožujem. Na primer sloviti Stingov komad Every Breath you take (Vsak tvoj storjeni dih/vsak narejeni gib, /vsako pretrgano vez,/vsak ubrani korak/spremljal bom …) mi je zelo všeč.

Kje so časi, ko je mladina po lepih kamniških vaseh prepevala ponarodelo Lipo ali pa Riharjevo Poglejte, čudo se godi. Takrat še ni bilo podalpske dizelmanije in fascinacije s šelestečimi trenirkami! Ves (t)raperski lišp in krišp sta bila daleč, daleč stran!

Prosim, naj pridejo fantje k meni, da jih naučim glasbenih osnov. Skupaj bomo vadili ritem iz Plesa piščančkov v jajčnih lupinah znanega glasbenega didaktika Modesta Petroviča Musorskega ali pa plesali ob poslušanju Griegovega Peer Gynta.

Lahko pa se dobimo kar tako in gremo v park enega »skadit«, kot pravijo mladi. Lahko pridem dol na »bridža« na Duplici. Ampak sem precej star gospod in moram s seboj nujno vzet škatlico beta blokatorjev (zaradi srčnega popuščanja). Pa počasi hodim, jebatga. Na vrt, ki ga imam za Nevljico še pridem, kam drugam težje.

Naj mi fantje oprostijo, sem malo zagrenjen zadnje čase. Naj delajo muziko in naj uživajo v tem. Saj nekateri njihovi komadi se mi na momente tudi zelo dopadejo. Srečno.

PS: Če so fantje zainteresirani, jih lahko povabim na prireditev ob obletnici najdbe plavutaste sekire iz bronaste dobe (najdba je bila leta 1963 odkrita na Maklenovcu, na Veliki planini), kjer bi lahko nastopili skupaj z nekaterimi drugimi glasbenimi skupinami. S tem bi zasedba Matter potrdila zanimanje za lokalno domoznanstvo občine Kamnik. Hvala!

kaj

top troll

bi Mimi ,mercedes, razr,eda sprinter, mam tvojo mami,cggtree, čke, vlado,govno mlado

najboljši komentar ever:D

fresh copypasta

Vse prenesem ampak forsiranje auto tune je čist mimo. 10 let po Kanye West. Zeh! Včasih smo taki provincialni glasbi rekli češka.Danes Čehi pravijo slovenska. En fajn hit s personami, ostalo je dolgčas.

Ala so dosadni u pičko mater. In študent s forsiranjem tega sranja

slabiči

Kaj je fora, da moralnemu izrodku reces, da je izrodek? Bo sploh razumel? Reci mu $€&;:#!:; in bo iz tega naredil komad. pa kdo je ta kogej?je papu zvezde.

To spakovanje vi imenujete muzika? Nizko se cenite.

tudi jaz ga ne poznam

pol sem ga pa jaz primo za eno roko, pa on za eno roko, pa smo ga pridržali do prihoda policije.

" Mrk predstavlja potrditev neizogibnega - Matter delajo hudo musko in znova kandidirajo za Tolpo bumov leta. Pr'sežm na madre."
To pove več o recenzentu in glasbeni redakciji RŠ, kot pa o plati.
btw
Tisto kar je Blaž naredil za Ntokota je 80 svetlobnih let bolj inovativno od Mrka.

sn se začel

Taken from bandcamp:

"Mrk is the sophomore album by Matter...
- ok

The lyrics might still be impenetrable.
- might or might not?

To some, sometimes.
- nekaterim, včasih... aha?

But the beats are often even more striped down and the mood might is set in even murkier tones.
- often, how often?
- stiped? typo: stripped.
- might again?
- wait... might is set? who write did this
- ps: https://www.grammarly.com/blog/comma-before-but/

The album's dark underpinnings get a bit lighter around the middle of the album, only to descend into the dark again."
- album twice in a sentence
- so it's a dark album with a bright intro and outro? (UNICORNS!)

besides that, nice music.

Bravo, falk

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.