BritOFF Črnega morja

ob 07.05

Po delnih rezultatih včerajšnih volitev za predsednika Republike Slovenija je slika sledeča. Obeta se nam njihov drugi drugi krog, v katerega sta se po neuradnih podatkih Državne volilne komisije uvrstila kandidat Socialnih Demokratov, Borut Pahor, ki je v prvem krogu prejel 40,02-odstotno podporo volivcev, in aktualni predsednik in neodvisni kandidat Danilo Türk, za katerega je v nedeljo glasovalo 35,89 odstotka volivcev. Najmanj glasov je prejel kandidat SDS in NSi Milan Zver, in sicer 24,09 odstotka. Volilna udeležba je do zdaj 47,51-odstotna.

Na končne izide volitev bo treba sicer počakati še dober teden, ko bodo preštete tudi glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine. Vseeno bo Državna volilna komisija najverjetneje že ta teden razpisala ponovni krog glasovanja na predsedniških volitvah, ki bo predvidoma 2. decembra.

Še odzivi. Pahor je pojasnil, da je zaupanje volivcev preseglo njegova pričakovanja. Kot je dejal, je srečen predvsem zato, ker se mu zdi, da se slikajo novi horizonti slovenske prihodnosti. Kot se je slišalo iz ust ljudi, ki so včeraj postajali okrog njegovega štaba, v katerem je Pahor novinarje postregel s krekerji, jabolki in sokom, je rezultat volitev tak, ker je Borut Pahor politik dialoga in je edini sposoben napraviti red v tej državi. Pričakuje se, da ga bo v drugem krogu podprla tudi volilna baza desnice.

Türk je nad rezultatom nekoliko razočaran, zaskrbljen pa je zaradi nizke volilne udeležbe. Napovedal je, da bo do drugega kroga storil vse, da se bo jasno videlo konceptualne razlike med njim in Pahorjem. Na njegovi pogostitvi, na kateri ste si lahko postregli z joto in vinjakom, pa je bilo mogoče videti tudi Zorana Jankoviča in druge veljake stare garde.

Zver, ki je še v nedeljo dopoldan suvereno napovedoval svojo uvrstitev v drugi krog, je ocenil, da to zagotovo ni zmaga, je poraz in to tudi osebni. Vseeno se zdi, da so tak rezultat pričakovali, saj so novinarje postavili zunaj na dež in jim niso ponudili niti vode. Janša je sicer v podporo svojemu strankarskemu kolegu dejal, da je ta edini, ki  »sadil rožic«, Barbara Brezigar je razočarana nad izgubo svojega kandidata, Ljudmila Novak pa Zveru čestita, da se je potrudil po svojih močeh. Glede svoje nadaljnje kariere naj bi si Zver, kot je napovedal v enem izmed televizijskih soočenj, vzel nekaj dni za resni razmislek. Vseeno dvomimo, da ga ne bomo več videli.

ob 08.05

Predsednik vlade Janez Janša bo z gospodarsko delegacijo začel dvodnevni delovni obisk v Rusiji. Prvi dan obiska ga bo po napovedih sprejel ruski predsednik Vladimir Putin, sešel pa se bo tudi s predsednikom uprave ruskega energetskega velikana Gazprom Aleksejem Millerjem ter s slovenskimi gospodarstveniki v Rusiji. Obisk je namenjen krepitvi dvostranskih odnosov in gospodarskega sodelovanja, ena od tem obiska pa bo plinovod Južni tok. Čez Slovenijo naj bi potekalo 266 kilometrov tega skupno plinovoda, njegova gradnja pa naj ne bi stekla pred letom 2014. Ocena naložbe v Sloveniji ostaja pri milijardi evrov.

Med drugim je ob obisku načrtovano sprejetje dokončne investicijske odločitve o gradnji slovenskega dela plinovoda Južni tok ter podpis pogodbe delničarjev o ustanovitvi skupnega podjetja Telekom Južni tok. Predsednika slovenske vlade bo drugi dan obiska sprejel ruski kolega Dmitrij Medvedjev, ob njuni navzočnosti pa naj bi vladi Slovenije in Rusije tudi podpisali program sodelovanja v kulturi, znanosti, izobraževanju in športu za obdobje med letoma 2013 in 2015. Predviden je tudi podpis sporazuma o sodelovanju na področju turizma.

Plinovod Južni tok bo v dolžini 900 kilometrov sicer potekal tudi po dnu Črnega morja. Gradnja morskega dela se bo predvidoma začela decembra, in sicer na ruski strani, globoko pod morjem pa leta 2013 ali 2014. Najzapletenejša dela naj bi trajala leto dni. Edina javna ocena te investicije je še vedno postavljena pri 10 milijardah evrov. Nad gradnjo podmorskih cevi, ki bodo povezale rusko Anapo in bolgarsko Varno, bo bdelo podjetje South Stream Transport, katerega 50-odstotni lastnik je ruski Gazprom, 20-odstotni italijanski Eni, 15-odstotni francoski EDF, še 15-odstotni pa nemški Wintershall. Projekt za omenjene energetske velikane predstavlja velik izziv. Ker bo namreč plinovod potekal čez ozemlja Rusije, Turčije in Bolgarije, bodo morali za pridobitev okoljskih in na koncu gradbenih dovoljenj upoštevati različna okoljska pravila oz. nacionalne zakonodaje teh držav. Prav od teh zahtev bo odvisna tudi končna tehnična specifikacija gradbenih del. Naj bi pa pri gradnji poskrbeli, da bo imel projekt čim manjši vpliv na okolje. Skladno s tem se bodo oprli na izkušnje z gradnjo plinovoda Severni tok, katerega trasa je izpeljana pod Baltskim morjem, in plinovoda Modri tok, zgrajenega pod Črnim morjem. Južni tok naj ne bi prizadel ekosistemov, saj bo oddaljen od obale in glavnih rezervatov rib, prav tako pa naj bi se čim bolj izognil prečkanju varovanih območij.

Prvi plin naj bi po Južnem toku v Evropo pritekel leta 2015. Leto dni pozneje naj bi stara celina po tej poti prejela 15,75 milijarde kubičnih metrov plina, leta 2016 31,5 milijarde kubičnih metrov, leta 2018 47,25 milijarde kubičnih metrov, leta 2019 pa naj bi plinovod deloval že v vsej svoji zmogljivosti, tako da naj bi Rusi prek njega v Evropo poslali že 63 milijard kubičnih metrov plina. Po že obratujočem Severnem toku medtem iz Rusije v Nemčijo lahko priteče 55 milijard kubičnih metrov plina na leto.

ob 09.05

Združene Države Amerike so v nedeljo izrazile podporo združeni sirski opoziciji. Kot je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Mark Toner, podpirajo sirsko nacionalno koalicijo, ki si utira pot h koncu krvavega režima predsednika Bašarja al Asada s ciljem mirne in demokratične prihodnosti za sirski narod. Sirske opozicijske skupine naj bi se na srečanju v Dohi v Katarju konec tedna dogovorile za sodelovanje v prizadevanjih za strmoglavljenje al Asadovega režima, njegovih simbolov in temeljev. Opozicija je na srečanju tudi izključila možnost dialoga z režimom in sklenila, da se bodo njihove enote borile pod skupnim vojaškim svetom. Sirski nacionalni svet, glavna sirska opozicijska koalicija v izgnanstvu, je v petek v Katarju sicer izvolila tudi novega predsednika sveta, kristjana Georga Sabro. Sabra je na položaju vodje sirskega nacionalnega sveta nasledil Kurda Abdela Baseta Sajdo. Delegati, zbrani v Dohi, so izvolili tudi enajstčlanski izvršilni odbor ter 41-članski sekretariat.

Zveza civilnodružbenih organizacij Slovenije za pravičnost, enakopravnost, solidarnost in trajnostni razvoj državljane poziva k udeležbi na protestu, ki bo 17. novembra potekal v Ljubljani. Protest, ki bo potekal v Ljubljani, bo po mnenju zveze vseslovenski upor proti politikom, ki bi morali biti predstavniki ljudstva, pa so se obrnili proti njemu. Kot so zapisali v zvezi, je politika ceno za svoje dvajsetletno roparsko vodenje države naprtila delovnim ljudem, v prid kapitalu, ki z begom v davčne oaze še naprej izčrpava slovensko državo. Zato Zveza Cos poziva državljane, da se množično udeležijo protesta ter dajo tako politiki jasen signal, naj prevzame odgovornost za svoje roparsko divjanje.

Pred grškim parlamentom pa se je včeraj zbralo okoli 10.000 ljudi, ki so protestirali proti najnovejšim varčevalnim ukrepom, ki jih je ta teden sprejela grška vlada, in proti proračunu za prihodnje leto, o katerem so včeraj pozno zvečer glasovali grški poslanci. Protesti naj bi potekali mirno. Proračun, o katerem je glasoval parlament, temelji na predpostavki, da se bo grško gospodarstvo v prihodnjem letu skrčilo za 4,5 odstotka. Predvideni proračunski prihodki znašajo 46,7 milijarde evrov, odhodki pa 55,8 milijarde evrov. S sprejetjem proračuna se bi izpolnil še drugi pogoj za izplačilo nove, 31,5 milijarde evrov vredne tranše posojila Grčiji.

ob 10.05
Irak je odpovedal pogodbo o nabavi za 4,2 milijarde dolarjev orožja in vojaške opreme iz Rusije. Kot je v Bagdadu pojasnil tiskovni predstavnik iraškega premiera, so se za ta korak odločili, ker sumijo na korupcijo. Pogodbo naj bi še enkrat natančno preučili, več podrobnosti o sumih korupcije pa niso razkrili. Pogodbo so sklenili prejšnji mesec ob obisku iraškega premiera Nurija al Malikija v Rusiji, če bi jo uresničili, pa bi Rusija postala za ZDA druga najpomembnejša dobaviteljica orožja in vojaške opreme Iraku. Po pisanju ruskih medijev naj bi Irak kupil 30 helikopterjev Mi-28 ter 42 sistemov protizračne obrambe. Rusija si sicer zelo prizadeva vzpostaviti tesnejše odnose z Irakom, ki je bil v času Sovjetske zveze njen zaveznik.

Sodišče v Moskvi je na štiri leta in pol zapora obsodilo prvega od 19 Rusov, ki jim sodijo zaradi udeležbe na velikem protestu proti predsedniku Vladimirju Putinu 6. maja v Moskvi. 36-letni poslovnež Maksim Luzjanin je bil obsojen zaradi napada na policijo in izzivanja neredov. Množični protesti pred Putinovo prisego za tretji predsedniški mandat v središču Moskve so se sprevrgli v spopade med protestniki in pripadniki varnostnih sil. Opozicijski voditelji trdijo, da je nemire izzvala policija, obsodbo Luzjanina pa je označila za del orkestriranega pregona vladnih kritikov. Luzjaninov odvetnik Sergej Šušpanov je napovedal pritožbo na sodbo.

Ameriški predsednik Barack Obama je v Beli hiši dejal, da so volivci na predsedniških volitvah povedali svoje, kar pomeni, da bodo morali bogati Američani prispevati nekoliko večji delež za okrevanje oziroma ureditev javnih financ. Obama je tudi povabil vse kongresne voditelje na pogovor prihodnji teden v Belo hišo. Tam se bodo pogovarjali, kako se bodo izognili tako imenovanemu fiskalnemu prepadu. Obama je izrazil tudi pripravljenost na upoštevanje predlogov republikancev. Od tega, da bodo morali bogati plačati več, pa pitiskom navkljub ne namerava odstopiti, saj je s tem šel na volitve, ki jih je dobil.