Palestinoff

Palestinoff

Aktualno-politična novica
fatahamas
12. 10. 2017 - 15:00
 / OFF

Rivalski palestinski organizaciji Fatah in Hamas sta v Egiptu sklenili dogovor o spravi. Sledeč dogovoru, bo Hamas oblast nad območjem Gaze predal palestinski oblasti pod vodstvom Fataha. Ena ključnih točk dogovora je tudi nadzor nad mejnim prehodom Rafah, ki je edina vez med Egiptom in Gazo. Po novem ga ne bodo več nadzorovale Hamasove čete, temveč sile predsednika Fataha Mahmouda Abbasa ob spremstvu Misije Evropske unije za pomoč na mejnem prehodu Rafah. Poleg tega se bo 3000 uslužbencev Fatahovih varnostnih sil pridružilo policijskim enotam v Gazi. Nadaljnje podrobnosti dogovora, ki je bil sklenjen pod pokroviteljstvom egiptovskih oblasti, še niso znane.

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks italijansko vlado svari pred kršenjem človekovih pravic v primeru vračanja prestreženih migrantov v Libijo. Muižnieksa v pismu notranjemu ministrstvu zanima, kako je italijanska vlada preverila in zagotovila, da migranti, ki so vrnjeni v Libijo, niso tam tudi podvrženi mučenju in nečloveškim razmeram. Italija je v zadnjem letu z libijsko vlado sprejela vrsto sporazumov o pomoči libijski obalni straži, ki migrantom preprečuje izplutje proti Evropi. Poleg tega je, sodeč poročilom iz terena, sklenila dogovore z lokalnimi milicami v libijskih mestih, ki z namenom preprečevanja migracij proti severu migrante zapirajo v improvizirana taborišča. Italija se z vračanjem migrantov namreč po mnenju Muižnieksa giblje po robu kršenja tretjega člena evropske konvencije človekovih pravic, ki prepoveduje izpostavljanje ljudi mučenju in nehumanemu kaznovanju. Tudi če se kršitve tega člena dogajajo zgolj na ozemlju Libije, to ne pomeni, da za Italijo upoštevanje konvencije ne velja, je dodal.

Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je oznanil, da Nemčija z novembrom za pol leta podaljšuje poostren nadzor na meji z Avstrijo. Pregledovanje potnih listov na južni meji in na letih iz Grčije bi se v Nemčiji sicer izteklo 11. novembra. Vlada se je z utemeljitvijo, da še vedno obstajajo migracijska tveganja in pomanjkljivosti pri varovanju zunanjih meja Evropske unije, v skladu s pravom Evropske unije odločila podaljšati nadzor še za šest mesecev. Enako odločitev je sprejela tudi danska vlada, ki nadzor za pol leta podaljšuje na mejah s Švedsko in Nemčijo. Poleg tega dansko obrambno ministrstvo v planu za obrambo predvideva postopno zviševanje obrambnega proračuna do leta 2023. Do takrat naj bi se obrambni proračun zvišal za 20 odstotkov glede na leto 2017, skupno za nekaj več kot 600 milijonov evrov. Te naj bi Danska porabila za obrambo pred kibernetskimi napadi Rusije in boljše sodelovanje z Natom.

Avstrija bo vložila tožbo proti nemški vladi na Sodišču Evropske unije zaradi spornega nemškega zakona o cestninah. Ta predvideva uvedbo sistema vinjet za nemške avtoceste na način, ki naj bi oškodoval le tujce. Nemški državljani bi namreč strošek vinjet dobili povrnjen v obliki znižanja davka na motorna vozila. Evropska komisija je prvotnemu predlogu zakona iz leta 2014 že nasprotovala in dosegla nekatere spremembe, kot so upoštevanje toplogrednih izpustov avtomobilov pri določitvi cestnine, in določila najvišjo ceno letne vinjete na 130 evrov. A zakona v celoti Evropska unija ni prepovedala in je bil pred pol leta sprejet v Bundestagu. Predvideno naj bi tako vinjetni sistem v Nemčiji začel veljati leta 2019. Avstrijski minister za promet je zato napovedal vložitev tožbe na Sodišču Evropske unije, saj meni, da zakon posredno diskriminira na podlagi nacionalnosti, kar je v nasprotju s pravom Evropske unije.

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice v poročilu ugotavlja, da je mjanmarska vojska s sistematičnimi napadi na naselja manjšine Rohinga začela pred začetkom spopadov med rohingško organizacijo Arakanska osvobodilna vojska in policijskimi enotami 25. avgusta. Spopadi, ki naj bi jih začela oborožena skupina za osvoboditev Rohing na zahodu pokrajine Rakhine in v katerih naj bi umrlo 12 policistov, so za mjanmarske oblasti služili kot povod za ofenzivo na Rohinge. Arakansko osvobodilno vojsko so razglasile za teroristično organizacijo in po poročilu Združenih narodov začele z dobro organiziranimi, koordiniranimi in sistematičnimi napadi na naselja Rohing.  Združeni narodi ugotavljajo, da mjanmarska vojska namenoma požiga rohinške vasi, ne samo zato, da bi tam živečo manjšino izgnala iz Mjanmara, temveč tudi, da bi rohinškim beguncem, ki se želijo vrniti v Mjanmar, to preprečila. Približno pol milijona Rohing je zbežalo v sosednji Bangladeš.

Kenijska volilna komisija je odločila, da na ponovljenih volitvah lahko kandidirajo vsi kandidati, medtem ko je glavni izzivalec trenutnega predsednika iz tekme izstopil, notranji minister pa je omejil pravico do protestov. Po razveljavitvi avgustovskih predsedniških volitev zaradi nepravilnosti se bo ponovljeno glasovanje odvilo čez dva tedna. Kenijska zakonodaja določa, da na ponovljenih volitvah lahko sodelujeta le dva prvouvrščena kandidata. Vodja opozicije Raila Odinga je ta teden napovedal, da se iz tekme umika, saj volilna komisija naj ne bi odpravila pomanjkljivosti volilnega sistema. Dan kasneje pa je kenijski parlament sprejel zakon, po katerem bi ob odstopu izzivalca avtomatično ustoličili trenutnega predsednika Uhuruja Kenyatta. Proti temu zakonu so se v treh največjih mestih v državi odvili protesti, na katere se je notranje ministrstvo odzvalo s prepovedjo demonstracij v poslovnih četrtih teh mest. Volilna komisija pa je danes sporočila, da kljub drugačni zakonodaji na ponovljenih volitvah lahko sodelujejo vsi kandidati prvotnih volitev.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.