Čas teče in nič ne reče, leto je spet naokoli in mi ga ponovno vrednotimo, presojamo, ga reflektiramo. Leto 2018 je imelo smolo ali morda srečo, da je sledilo letu 2017. Leto 2017 je bilo polno katarzičnih in intenzivnih momentov, tem so sledile tudi v enaki meri posebne izdaje, ki so prekipevale od iskrenosti, volje do moči, ranljivosti in senzibilnosti. Spomnimo se le plošče Great Many Arrows dua Damien Dubrovnik, albuma Contact ustvarjalke Pharmakon ali Hiss Spun, ki nam ga je v letu 2017 poklonila Chelsea Wolfe, in še bi lahko naštevali. To sicer ne pomeni, da je letošnja nabirka slabša, pomeni le, da je bil velik izziv doseči ali preseči lani zastavljen nivo.

Za 2018 bomo rekli, da je bilo to leto, ki je končno tudi želelo spregovoriti. Fenomen leta 2018, ki bi ga rada takoj izpostavila, je Lingua Ignota. Gre za projekt, katerega začetek sega nazaj v leto 2017, a je do konkretnega odziva prišlo šele v letu 2018. Kristin Hayter je ustvarila dva albuma, ki razpeta med liturgično glasbo in harsh nojzom tematizirata nasilje doma in v družini, Let The Evil Of His Own Lips Cover Him ter All Bitches Die. Plošči je najprej izdala v samozaložbi, v zgolj letu dni pa je nato najprej sledila ponovna izdaja All Bitches Die pri založbi Profound Lore, nato pa je Hayter presedlala k Sargent House. Tuji mediji jo že oklicujejo za Diamando Galas nove generacije, obiskovalci koncertov pa poročajo o neverjetno intenzivnih nastopih.

Na tem mestu se moramo pokloniti tudi duu The Body, ki je v letu 2018 izdal super ploščo I Have Fought Against It, But I Can’t Any Longer, pri kateri je sodelovala tudi Lingua Ignota. Gre za močan izpoveden izdelek, katerega naslov je izposojen iz poslovilnega pisma Virginie Woolf. V enaki maniri močan album je tudi To You Who Broke My Heart danskega projekta Iron Sight, ki je izšel pri berlinski založbi Instruments Of Discipline. Danska pa s tem ni dala vsega od sebe, tudi Puce Mary je namreč ponovno postregla s čudovitim izdelkom Drought, ki tokrat ni izšel pri Posh Isolation, temveč pri založbi PAN. Na področju eksperimentalne elektronike je treba izpostaviti albuma Another Life berlinskega dua Amnesia Scanner, pri katerem sodeluje tudi kitajska princesa verig Pan Daijing, ter album Irisiri ustvarjalke Eartheater, na katerem je glas prispevala Moor Mother.

Huda ženska, ki je svoj glas prispevala v tukajšnjem okolju, je Nina Dragičević: prispevala ga je namreč v komadu Nisem vedela blackmetalskega projekta Vlaknasta Marka Karlovčca. Ne moremo niti mimo izdaje Ptičji mozak SsmKOSKA, ki je tokrat svoj zglitchan breakcore, oplemeniten z govorjeno besedo, ponesel še stopnjo više. Častne omembe gredo gotovo projektu Umdhlebi Luke Bevka, ki je letos nanizal kar pet kasetk - Molče smo gledali njegov propad, Solze zadnjega ledenika, Istra Nokturna, Nebeško uničenje in split s Praznino, svežim glasom domače nojz scene - pa Brgsu za izdaji Free Dbeat in The art of drawing the line, duu Ontervjabbit za album Torture Garden ter nenazadnje Primožu Bončini za nekoliko ambientalnejši album Deaf Love.

Neon Crosses zasedbe Leechfeast bo zagotovo album, ki bo zaznamoval domačo sludge sceno, čeprav gre za skoraj nekoliko bolj tuj kot domač bend, plato so namreč izdali pri Dry Cough Records, Rope Or Guillotine in Hellas Records.

Leto 2018 je bilo dobro leto za povezovanje in sodelovanja. Nekaj sodelovanj smo že omenili, ne smemo pa pozabiti še na skupno ploščo Keijija Haina in SUMAC American Dollar Bill - Keep Facing Sideways, You're Too Hideous To Look At Face On ter na projekt Zu93, združitev italijanskih Zu in projekta Current 93, ki so nas počastili s čudovito izdajo The Mirror Emperor.

Ob koncu pa ne smemo pozabiti še na fenomen ruskega witchhouse dua IC3PEAK. Nick in Nastya delujeta že lep čas, a sta do večje prepoznavnosti prišla šele v specifičnih okoliščinah, ki jih je s seboj prineslo poslavljajoče se leto. Z zadnjo izdajo Сказка, v prevodu Pravljica, sta v Rusiji dvignila precej prahu. Gre namreč za vsebinsko bogat album, ki se odloči na ironičen način soditi ruski politiki. Avtoritetam to seveda ni bilo povšeči, v le enem mesecu je njun video za komad Смерти Больше Нет na Youtubu dobil več kot osem milijonov ogledov, čemur je sledilo preprečevanje koncertiranja s strani ruske policije, kar pa je dvojcu zagotovilo le še več vidnosti in publicitete. Za leto 2019 ju je že bukiral festival CTM v Berlinu.