Naj Tolpe bumov 2023
Leto je pred koncem in čas je, da se ozremo nazaj. Glasbena redakcija Radia Študent predstavlja in komentira glasbene izbranke letošnjega leta.
Izpostavljena glasba v avtorskih oddajah:
Breakwave: BW naj 2023
Desadovnjak: 360° tujina
Desadovnjak: 360° venija
Globaluna: Globalunsko leto 2023
Hiljadu decibela: Pregled leta
Laične mojstrovine: Ide 2023
Metal detektor: Top 2023
Modem: Best labels of 2023
Modem: Best releases of 2023
Partijska linija: Partijska selekcija 2023
Partijska linija: Najljubši komadi lanskega leta iz držav jugosfere
Rhyme kickers: Pregled raperskega leta 2023/1
Rhyme kickers: Pregled raperskega leta 2023/2
Rhyme kickers: Pregled raperskega leta 2023/3
Rockin’ bones: Pregled leta
Tuje naj Tolpe bumov™ leta 2023 ►
30. Marina Herlop: Nekkuja (Pan)
29. Codex Serafini: The Imprecation of Anima (Riot Season Records)
28. Irreversible Entanglements: Protect Your Light (Impulse! Records)
27. Bendik Giske: Bendik Giske (Smalltown Supersound)
26. Refree: el espacio entre (Glitterbeat Records)
25. otay:onii: 夢之駭客 Dream Hacker (bié Records)
24. Mudhoney: Plastic Eternity (Sub Pop)
23. Sanam: Aykathani Malakon صنم - أيقظني ملاك (Mais Um Discos)
22. Armand Hammer: We Buy Diabetic Test Strips (Fat Possum Records)
21. Fever Ray: Radical Romantics (Rabid Records)
20. Jaimie Branch: Fly or Die Fly or Die Fly or Die ((world war)) (International Anthem)
19. Altin Gün: Aşk (Glitterbeat Records)
18. Oneohtrix Point Never: Again (Warp Records)
17. Jpegmafia x Danny Brown: Scaring the Hoes (Awal)
16. Klinika Denisa Kataneca: Kao Zao Kor (Menart)
15. Lankum: False Lankum (Rough Trade Records)
14. The Necks: Travel (Northern Spy Records)
13. PJ Harvey: I Inside the Old Year Dying (Partisan Records)
12. Xiu Xiu: Ignore Grief (Polyvinyl Records)
11. Shame: Food for Worms (Dead Oceans)
10. Heihaizi: Heihaizi (Turbo Discos)
»Navidezno morda malo obskurni zagrebški duo Heihaizi pravzaprav ni povsem nova zasedba, sestavljata jo namreč dva člana Doomtown Records varovancev EkeBuba, brzostrelke, ki je z neizprosno pankčino pred nekaj leti očarala tako ex-yu kleti kot ameriške dvorane čez lužo. To se na samonaslovljenem prvorojencu tudi sliši, zadeva je neizprosno hitra, komadi pa bijejo večno bitko s tisto grozovito dvominutno dolžino komada. Uhlje oblegajo zgolj bridka kitara in hidravlično odskočni bobni.« Klemen Seliškar
9. Loraine James: Gentle Confrontation (Hyperdub)
»Kljub temu da je album globoko intimen in predstavlja različne impresionistične pripovedi glasbeničine preteklosti, Loraine James odpira vrata za gnetenje svojih kompozicij v dialogu, kar se izkaže za odlično potezo. Na plošči Gentle Confrontation najdemo barvit šopek sodelovanj, ki inštrumentalno in glasovno bogatijo razgibanost izdelka. Glede na diskografijo glasbenice in njeno sposobnost hkratnega iskanja inovativnih variacij ter ohranjanja specifično lastne zvočne estetike bi lahko rekli, da je album logično nadaljevanje njenega umetniškega izraza. Od vseh prejšnjih izdelkov je ta najintimnejši in najdrznejši, za kar bi ga umestili v vrh njenih kratkometražnih in dolgometražnih izdelkov.« Ula Kranjc Kušlan
8. PoiL Ueda: PoiL Ueda (Dur & Doux) in PoiL Ueda: Yoshitsune (Dur & Doux)
»Yoshitsune na določenih točkah, ki so bržkone produkt uigranosti zasedbe, zveni nekoliko kohezivnejše in udarnejše od prvenca, toda nikjer bistveno ne razširja idejnega profila tega mednarodnega sodelovanja. S pretvorbo čustvenih širjav melodramatičnega epa v maksimalisitčne, boksajoče kompozicije Francozi ostajajo zvesti prvencu – toda prav v tem leži tudi srž njihovega edinstvenega dosežka. V primerjavi z mnogimi psevdoetno zasedbami, ki zavoljo nacionalističnih ali marketinških vzgibov elemente glasbene preteklosti izrabljajo kot poceni pastiš v slogu vrnitve v dobre stare čase, sta japonska lutnja in Uedino trubadurstvo za PoiL Ueda venomer enakopraven, harmoničen in živ del sodobne godbe.« Jaša Potočnik
»Kljub specifičnemu zvoku bendove glasbe, ki za seboj hitro povleče številne žanrske označevalce, lahko na albumu slišimo nekaj oprijemljivo izvirnega. To je preplet raznobarvnega, širokega vokala Lise Cocrelle in razgibanih, ostrih in pogosto disonančnih rifov kitarista Melloula. Zasedbe se drži šarm svojeglavosti, pomešan z dejstvom, da člani obvladajo inštrumente in tehnike znotraj polja ustvarjanja in da razmišljajo glasbeno. Prav tako moramo izpostaviti, da je trio sam po sebi skeletna formacija, kar pomeni, da kakršnekoli pomanjkljivosti v drži in sposobnostih posameznih glasbenikov težko zamaskirajo. Slišati je, kot bi imeli dodatne pare rok, aranžmaji so namreč izrazito polni in obenem uravnoteženi, odmerijo pa dovolj prostora tudi posameznim inštrumentom.« Jan Kopač
6. Liv.e: Girl In The Half Pearl (In Real Life)
»Liv.e meandrira med svojo umetnostjo, nekaj (pol)propadlimi razmerji, intimnimi epizodami, eskapizmom. Nagovarja nesojene ljubezni, preboleva jih tukaj in zdaj. Od tod verjetno tudi višja intenzivnost muzike, nekoliko predrugačen glasbeni spekter, na momente zelo nazorne in pretresljive zgodbe, kot so ločevanje od ljubezni na eni, od izgubljenega, nerojenega otroka na drugi, od punc na tretji, do fantov na četrti in prijateljev na peti strani.« Dušan Bulajić
5. Lenhart Tapes: Dens (Glitterbeat Records)
»Lenhart Tapes v veliki meri presega preprosto obujanje tradicije in ima jasno dodano vrednost avtorskega dela. Album je izjemen, ker takih skladb preprosto še nismo slišali. Pa vendar se lahko pridušamo, da morda zmanjka nekaj prostora za bolj pretanjene čare ljudske glasbe. Za svetovno publiko odlično, za domačo pa recimo takole: bi lahko dobili še več? V tem polju obstaja tudi zorni kót povezovanja etnično razdrobljenega Balkana. Da ne gremo predaleč: celotno doživetje Dens odraža umetniško drznost in inovativnost izurjenih glasbenikov, ki na tem albumu dosežejo odlično sinergijo med tradicijo in sodobnostjo in ustvarjajo glasbeno mojstrovino, ki bo s časom verjetno postala eno temeljnih del etnonojzerske glasbe.« Pavel Lipovšek
4. All Men Unto Me: In Chemical Transit (samozaložba)
»Glasova se dopolnjujeta in formirata v dve zrcalni sliki iste osebe. Ne gre zgolj za dokumentacijo glasu pred tranzicijo, temveč tudi za glasbeni zapis izkustva maskuline transspolnosti. Obrobna glasba kot taka je vedno pozdravljala stvarjenja kvir oseb, toda v njeni zgodovini se je pojavljalo precej zanemarljivo število transmoških in transmaskulinih izvajalcev. Plošča In Chemical Transit je po svoje pionirsko delo, tako v zgodovini kvirovske umetnosti kot tudi eksperimentalne kompozicije.« Julian Lavrič
3. kœnig: 1 Above Minus Underground (Purple Tape Pedigree)
»Umetnina 1 Above Minus Underground ima vse sestavine, da jo lahko okličemo za vrhunsko, spoštovanja in občudovanja vredno. Plata je po zvočni podobi zahvaljujoč konsistentni uporabi modularnih sintetizatorjev koherentna, toda komadi so hkrati med seboj zelo raznoliki, razmeroma kratki in zelo učinkoviti. Njena vokalna podoba, performansi gostujočih vokalistk in osti njihovih tematik pa so izvedeni na zelo visokem nivoju, in edini očitek je lahko dejstvo, da so nabrani z vseh vetrov in se žal verjetno nikoli več ne bodo znašli na podobnem izdelku.« Dušan Bulajić
2. Deena Abdelwahed: Jbal Rrsas (InFiné)
»Umetnica vokal na albumu uporablja skoraj kot še en inštrument oziroma beat – ga ponavlja in z njim ustvarja odmeve in mantre, ki se v glavi vrtijo več dni, četudi v svojevrstni reinterpretaciji neznanega jezika. Zdi se, kot da je v arabskem jeziku samem že nekaj fonološko mogočnega, in monoton, skoraj robotski, toda še vedno čustveno nabit nastop Deene Abdelwahed mu bolj kot kadarkoli prej daje dodaten sloj divjega in radikalnega zvoka. Album se nenadoma konča, poslušalec pa ostane lačen nadaljevanja in ne preostane mu drugega, kot da si ga še enkrat zavrti od začetka.« Asiana Jurca Avci
1. billy woods & Kenny Segal: Maps (Backwoodz Studioz)
»Maps bi lahko oklicali za eno najboljših konceptualno zastavljenih plošč iz polja abstraktnega hiphopa letošnjega leta. V omamljenem šumu letal, avtobusov in vlakov, tlečih džojntov in razsutih tablet woods skozi lastne izkušnje upodablja mikrokozmos velikokalibrskega podtalneža, čigar svet se počasi razliva. Njegov vsakdan postaja zgolj megalomanizirana različica formaliziranih biznis izletov, na katerih umirajo duše in odmirajo odnosi. Z ironično distanco do lastnega komercialnega uspeha razčlenjuje svojo izmaličeno satiro, ki let za letom bolj in bolj diši po grenko-sladkem.« Jaša Potočnik
domače naj Tolpe bumov™ leta 2023 ►
30. Domen Cizej: Introducing (Clean Feed)
29. mala roza muca: Magma Puding (samozaložba)
28. Lowlander: Streets Of My Town (Italo Moderni)
27. Masaž: 3D ritmi (samozaložba)
26. Omega Sun: Roadkill (No Profit Recordings)
25. Stagnat: Vague Radius (De/Fragment)
24. Tschimy: Princ (Ente Tapes)
23. Suzi soprano: Weltschmerz (Artičoka)
22. Woygn: Ascendance (samozaložba)
21. Frankly: Life Encoder (Beton Records)
20. Jolted: The Joy You Bring (samozaložba)
19. Bop en Bras: Jezen času kamna (Jazz Cerkno Records)
18. Uryan: Vol. 1 (Zarš)
17. morvern: Welcome to Hell (ŠOP Records)
16. Zhlehtet: Poletje Loops (samozaložba)
15. Lifecutter: Hollow (Kamizdat)
14. Ana Kravanja & Elisabeth Harnik: Vrtinci minljivosti (Creative Sources)
13. Leechfeast: Split with Nightfucker (Rope or Guillotine Records)
12. Nefarious Vermin: Abolition Of Tradition (samozaložba)
11. balans: nima smisla (Kapa Records)
»Plošča Places je Borkin zvočno najmočnejši, najkompleksnejši in aranžmajsko domiseln, najzanimivejši izdelek. Poleg tega ni zgolj šopek bitov, nabranih iz njegovega trenutnega producentskega igračkanja, obogaten je s sentimenti, z drobci poslušalki sicer neznanih Borjinih motivov ter doživetij in predstavlja nekakšno terapevtsko, oplemeniteno osebno izkustvo, pretopljeno v glasbo.« Dušan Bulajić
»Kikijin prvenec KRiKi je nežen, inteligenten in spričo tega izvrsten album. Pokaže, da lahko šele tedaj, ko življenje razstavimo na posamezna kolesca in zobnike, najjasneje prikažemo njegovo kompleksnost. Avtoričina enkratna vizija se je prevedla v izjemno prijetno poslušanje, ki po koncu pusti dragocen občutek, da razumemo in da smo razumljeni.« Marko Miočić
8. Iztok Koren: Praznina (Torto Editions, Ramble Records)
»V skladbah lahko slišimo veliko zvočnih in atmosferskih kontrastov, kajti glasbenik je dojemanje praznine zvočno zelo raznoliko interpretiral. Pojavljajo se kontrasti med svetlimi in temnimi obrazi praznine, med smislom in strukturo ter kaosom in razpadom. Topla zvočnost brenkal se nenehno razkraja v hladnejših zvočnih atmosferah, pletenje melodij in struktur pa se neprestano trga, vozla, plete in razpleta. Korenov debi je bil nekakšen hipnotičen samorastniški prekmurski blues, skozi pesmi melodični hipnotični tok skorajda ni bil prekinjen, Praznina pa se neprestano lomi in na novo gradi.« Laura Krajnc
7. Samo Kutin: Prostor XI: Harfe (Zavod Murmur)
»Za resnično doumetje filozofskega aspekta plošče, katerega interpretacija je v veliki meri prepuščena posamezniku, jo je treba poslušati od začetka do konca. Zbrano, z zavedanjem in predvsem z odprtim srcem ter odprto miselnostjo do te vrste glasbe. Sožitje med zvoki prostora, glasbili in glasbenikom je namreč tako pristno, da je glasbena sredstva in skladbe, ki jih slišimo na plošči Prostor XI, nesmiselno deliti na prafaktorje, temveč jih moramo doživljati homogeno.« Alja Gregorinčič
6. Slowmotion Livestream: A Statue in Front of the Devil (Beton Records)
»Elektronska sinteza je še naprej Kovačičevo glavno orožje, toda sinti so v nasprotju z njegovim debijem From Beak to Bone in zadnjo ploščo Strange Repeats veliko čistejši, manj nasičeni, morda paradoksalno zvočno še nekoliko bogatejši, neposredni in nadzorovani – vse skupaj se vzpostavi kot nadgradnja njegovih vmesnih, še bolj abstraktnih in morda nekoliko praznih izdelkov Rituals in Strange Repeats. Prelivanja in prekrivanja so zaokrožena in smiselna s svobodno prostorsko dinamiko, v kateri je dovolj prostora prepuščenega tako polnosti kot praznini oziroma tišini.« Dušan Bulajić
5. Smedja in Smetke: Smetobolje (samozaložba)
»Smetobolje teče kot divja reka bolečine, polna hreščečih elementov powerviolenca, ponudi pa tudi kakšen bolj sofisticiran sloj, ki ga je Matic Medja izpilil že na lanskoletni plošči Štirje smetni časi. S strnjeno kratkostjo, premišljeno razporejenim prehajanjem med komadi in pomenljivimi govorjenimi vsadki album morda zveni bolj priljudno, kot bi pričakovali oboževalci danega žanra. Ne glede na to je Smetobolje še vedno izdelek, nabito poln agresije in zvočne sile, ki spodbudi bolj ali manj zategnjeno premikanje glave in nahajpano divjanje pred odrom, kar pa brez dvoma pritiče glasbi, v prvi vrsti namenjeni zaužitju s sosmetoboljniki.« Timotej Terglav
4. SsmKOSK: 610a: notranji petki (Zvočni prepihi)
»SsmKOSK predstavlja edinstven projekt, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v širši regiji. Ideje, ki jih je Blaž Božič realiziral z novim izdelkom, so pionirske, avantgardne. Za ploščo 610a: notranji petki mu je uspelo spojiti dva zelo različna svetova v šest skladb, ki so produkcijsko in kompozicijsko spolirane do zadnje podrobnosti. Končni izdelek bi težko umestili v specifično sceno znotraj Slovenije, še posebej v primeru breakcore scene – ker je ni, lahko pa z lahkim srcem predvidevamo, da se bo z novo ploščo SsmKOSK tudi zunaj meja Slovenije precej dobro znašel.« Sara Šabjan
3. Blaž: Are You A Player (Beton Records)
»Na obeh pobočjih dramskega trikotnika gredo Blažu pohvale za senzibilnost in organsko oblikovanje amplitud v albumski intenzivnosti – ne pelje nas navpično in zgolj gor ali dol, po vsakem vzponu ali spustu nam privošči trenutke oddiha, preden nas vnovič zapelje nazaj v nadaljevanje svoje redkobesedne, toda zelo artikulirane glasbene zgodbe.« Dušan Bulajić
2. Eating Sports: Giorni Sportivi (Zarš)
»Pri Eating Sports nimamo opraviti le z jammersko zasedbo s krepko idejno močjo, ki se lahko na vsakem koraku izpoje, pač pa z bendom, ki se ravno z vsakim novim pogonom komada oplaja na svežem terenu, na popolnoma drugačnih zavojih, potekih od predhodnih začrtanj. Izkaže se, da vsekitarske asociacije vzniknejo le na prvo žogo, kajti ko na površje glasbeniki naplavijo elektronske manipulacije, dubovske odzvene, odročne ambiente, intrigantne ritmike in industrialne reze ter organske zvoke elektronike v kleni medigri, se stvari hitro radikalizirajo v konkretnejši doprinos.« Andrej Dujc
1. The Canyon Observer: Figura (Kapa Records)
»Na domači grudi je ekstremne kitarske muzike veliko, toda upali bi si reči, da je še največ takšne, ki tej plošči niti do gležnjev ne seže. The Canyon Observer si bodo s Figuro bržkone nabrali nekaj dragocenega občinstva iz krogov spoštovalcev robnojazzovskih in drugih pustolovksih muzik. Vprašanje pa je, koliko časa bo na novo konfigurirana zasedba obstala in kam točno se ima namen uperiti. Težko je namreč ne verjeti, da se bodo Canyoni čez čas vrnili v povsem sveži slogovni in estetski postavitvi. Za zdaj lahko le upamo, da se – morda po čistem naključju – zapletejo v še kakšen izrecno eksperimentalen, morda celo docela improvizatorski kontekst. Tovrstnih intersekcijskih poskusov je pri nas vendarle premalo.« Luka Hreščak
Seznami preteklih izborov:
Naj Tolpe bumov 2022
Naj Tolpe bumov 2021
Naj Tolpe bumov 2020
Naj Tolpe bumov 2019
Naj Tolpe bumov 2018
Naj Tolpe bumov 2017
Naj domače Tolpe bumov 2016 | Naj tuje Tolpe bumov 2016
Naj domače Tolpe bumov 2015 | Naj tuje Tolpe bumov 2015
Naj Tolpe bumov 2014
Naj Tolpe bumov 2013
Naj Tolpe bumov 2012
Naj domače Tolpe bumov 2011 | Naj tuje Tolpe bumov 2011
Dodaj komentar
Komentiraj