Naj Tolpe bumov 2024
Sklenjevanju koledarskega leta pritičejo redni letni obredi. Glasbena redakcija Radia Študent predstavlja in komentira glasbene izbranke letošnjega leta.
Izpostavljena glasba v avtorskih in drugih oddajah:
Breakwave: BW naj naj naj 2024
Desadovnjak: Desadovnjakov pregled leta
Globaluna: Globalunsko leto 2024
Hiljadu decibela: Top 10 balkanskih albumov
Laične mojstrovine: Ide 2024
Metal detektor: Top 10 leta 2024
Modem: Best labels of 2024
Modem: Best releases of 2024
Riddim operator: Selekcija za 2024
Odprti termin za glasbo: Izbor domače elektronike 2024
tuje naj Tolpe bumov™ leta 2024 ►
40. Dezinformacije: Pijesak u oči (samozaložba)
39. HJirok: Hjirok (Altin Village & Mine Records)
38. Still House Plants: If I don’t make it, I love u (bison)
37. Spectral Voice: Sparagmos (Dark Descent Records)
36. Denzel Curry: King Of The Mischievous South Vol. 2 (Loma Vista Recordings)
35. Beth Gibbons: Lives Outgrown (Domino)
34. Jpegmafia: I Lay Down My Life For You (Awal)
33. The Jesus Lizard: Rack (Ipecac Recordings)
32. Schoolboy Q: Blue Lips (Top Dawg Entertainment, Interscope)
31. Tristwch y Fenywod: Tristwch Y Fenywod (Night School)
30. Mdou Moctar: Funeral for Justice (Matador Records)
29. Bob Vylan: Humble As The Sun (Ghost Theatre)
28. Etran de L'Aïr: 100% Sahara Guitar (Sahel Sounds)
27. Shellac: To All Trains (Touch and Go Records)
26. Amyl and the Sniffers: Cartoon Darkness (Rough Trade Records)
25. Caxtrinho: Queda Livre (QTV Selo)
24. The Cure: Songs of a Lost World (Fiction, Lost, Polydor, Universal, Capitol)
23. The Smile: Wall of Eyes (XL Recordings)
22. Avalanche Kaito: Talitakum (Glitterbeat Records)
21. Greg Saunier: We Sang, Therefore We Were (Joyful Noise Recordings)
20. Sleepytime Gorilla Museum: of the Last Human Being (Avant Night)
19. Koridor: Kroz pukotine (Doomtown Records)
18. Tarta Relena: És pregunta (Latency)
17. otay:onii: True Faith Ain't Blind (No-Gold)
16. Truck Violence: Violence (Mothland)
15. Mermaid Chunky: slif slaf slof (DFA Records)
14. Elucid: Revelator (Fat Possum Records)
13. Show Me The Body: Corpus II EP I + II (Corpus)
12. Geordie Greep: The New Sound (Rough Trade Records)
11. Blood Incantation: Absolute Elsewhere (Century Media Records)
10. Økse: Økse (BackwoodzStudioz)
»Plošča je na goli glasbeni ravni izvrstna, po svoje reaktualizira izraznost free jazza in jo osveži v estetskem toku sodobnosti. V svoji hiphopovski fuziji in vključitvi nadvse solidnih, v resnici kar prodornih emsijev zagotovo pritegne bistveno širšo in bolj raznoliko publiko, kot bi jo denimo ista ekipa inštrumentalistov z golo jazzovsko plato.« Luka Hreščak
9. Candy: It's Inside You (Relapse Records)
»It's Inside You je divja tura. Intenzivnost doživljaja na plošči je previsoka, da bi jo lahko dosegli, toda kaj drugega je človek, če ne nenehni premagovalec mej? Predhodni album Heaven Is Here je bil zelo dovršen izdelek, toda Candy so z novo ploščo poleg intenzivnosti ponudili še tisto, po čemer tako zelo hrepeni slehernik – dotik ter občutek intime in pripadanja.« Sara Šabjan
8. Fontaines D.C.: Romance (XL Recordings)
»Fontaines D.C. nas enostavno ne pustijo ravnodušnih. Njihov razvijajoči se zvok čedalje težje označimo zgolj z oznako postpank, ob spremembah v identiteti pa so spremembe v zvoku logične in tudi dobrodošle. Glasbena zasnova albuma ima jasno intelektualno zasnovo, kljub temu pa ni pretenciozna. [...] Bend se je dokončno sprijaznil s svojo irsko identiteto in ima zdaj odprt neomejen spekter raziskovanja. Glasbeniki so ugotovili, da identitete niso vezane na določen kraj in da so tudi koncepti lahko še kako oprijemljivi. Mogoče pa romanca je kraj za njih in tudi za vse nas.« Gregor Žibert
7. Gordan: Gordan (Glitterbeat Records)
»V inštrumentalnem pogledu so Gordan s preprostimi ritmi, kombinacijo subtilne bas kitare, nenavadnih elektronskih efektov in vztrajnih bobnov ter dronovske in psihedelične minimalističnosti v tradicionalne mite vdihnili še več skrivnostnosti in mestoma poustvarili tudi značilne elemente oziroma zvoke inštrumentov glasb z Balkana, kot so denimo gusle. Gordan torej niso le reinterpretatorji balkanske glasbene tradicije, temveč so z modernim pristopom hkrati popestrili in ohranili njeno bistvo, kar je v svetu glasbe danes velik izziv.« Milena Pantović
6. Kneecap: Fine Art (Heavenly Recordings)
»Móglaí Bap, Mo Chara in DJ Próvaí so liki, ki se vpisujejo v zgodovinske učbenike s pravo mešanico najstniške vneme in odrasle zbranosti, ki so ju uspeli usmeriti v nek višji, ne le glasbeni cilj. Kakšni so zares, ne bomo nikoli več izvedeli. Del recepta je namreč tudi odličen provokativen marketing in nekoliko senzacionalističen film. Toda sama glasba zveni – v omejitvah danih žanrov kakopak – zelo avtentično. In ponuja misel, ki bi si jo vsak majhen narod moral vzeti k srcu: jezik se mora nenehno prenavljati, skušati, spajati in spreminjati. Če tega ni – umre.« Pavel Lipovšek
5. Ana Lua Caiano: Vou Ficar Neste Quadrado (Glitterbeat Records)
»Vou Ficar Neste Quadrado predstavi nekoliko drugačno plat Portugalske – onkraj svetovno znanega fada – ki je zahvaljujoč avtorici dobil večjo prepoznavnost in se hkrati prelevil v ostrejši, a še vedno liričen, očarljiv zvok. Na albumu je Ana Lua Caiano premešala tradicionalno portugalsko glasbo z elektroniko, zato zveni sodobnejše, a ne izgublja esence. Z uporabo inštrumentov in z glasom brezhibno gradi most in nakazuje nove smeri v sodobni portugalski in tudi svetovni glasbi.« Milena Pantovič
4. Nemeček: Prokletije II (samozaložba)
»Na Prokletijah II tambura, glas, sinti in bobni med seboj tekmujejo, a zgodbo zaključijo v sožitju. Zvabijo v hladni, distopični prostor, ki je deloma videti že obstoječ, dostopen, tukaj pred nami. Motivi slovanskih narodov se pred nami razgrinjajo kot skrivnostne vrvice, ki album držijo v primežu in ga tudi povezujejo. Ob poslušanju bežimo med rahločutnimi, skladnimi harmonijami in skelečo ostrino, izvirnost celote pa vzbudi željo po performativnosti, doživljanju oziroma preprostemu vsrkanju mrakobne in hkrati precej žive atmosfere. Prokletije II tako podobno kot prvi dolgometražni izdelek Nemečka težko pospravimo v že izdolben kotiček Hrvaške in tudi regionalne glasbene scene.« Marijana Kuljanac
3. Mach-Hommy: #Richaxxhaitian (samozaložba)
»#Richaxxhaitian je kljub besnim in kritičnim besedilom radostna plošča. Je plošča, ki ji na sceni trenutno ni para. Slišimo vrhunske rime, poglobljene téme bistre glave, ravnovesje med dostopnejšim hiphopom in surovostjo hiphopovskega podzemlja. Slišimo in čutimo, da gre za prefinjeno premišljen izdelek. Izdelek, ki je v glavi Mach-Hommyja nastajal več let, letos pa ga je glasbenik tudi uresničil. #Richaxxhaitian je popolna plošča in je plošča zgodovinskega pomena tako za kariero glasbenika kot za hiphop sceno.« Luka Bevk
2. El Khat: mute (Glitterbeat Records)
»Album mute z domiselnimi ritmičnimi vzorci, glasbili lastne izdelave in sintovskimi melodijami posodablja glasbeno tradicijo jemenskih Židov. S skladbami odpira vprašanja identitete, usode in človeške povezanosti. Na novi plošči se spogleduje s preteklostjo in išče prihodnost, v kateri bodo glasovi utišali vojne, ki trenutno z nasiljem in genocidnim norenjem v molk zavijajo velik del sveta. El Khat nedvomno ne ostajajo nemi, temveč s svojo godbo ustvarjajo vezni člen med ljudmi, album mute pa je z opisano kombinacijo zvokov in sporočilnosti oddal kandidaturo za album leta.« Gregor Žibert
1. Ka: The Thief Next to Jesus (Iron Works)
»The Thief Next To Jesus je nov zunajserijski izdelek Kaja, oplemeniten s strumnimi in ostrimi besedami, jasno moralno noto ter učinkovito uporabo metafor in fraz. Soočen z bremeni sodobne družbe Ka ponuja tehtne in kohezivne refleksije o religiji in za potencialno širše občinstvo, v primerjavi z mnogimi raperskimi kolegi, ne popušča pri zahtevnosti besedil. Ohranjanje artistične integritete s popolnoma nekomercialno, težko in zahtevno vsebino, ki pa bi besedilno, a ne tudi slogovno in strukturno, morala rezonirati z veliko širšo množico, je Kajev ključ do uspeha, kjer je zanj v prvi vrsti najbolj pomembno, da nadgrajuje lastno delo. Še en neverjeten album v diskografiji brownsvillškega gasilca, ki za razliko od mnogih raperjev, željnih uspeha, v svojih obrobnih tokovih ostaja zastavonoša neklišejskega, lo-fi, minimalističnega hiphopa, ki je medtem postal že poglavitni podtalni raperski podžanr.« Jizah DaFunk
domače naj Tolpe bumov™ leta 2024 ►
40. lowlander: TTP001 (Clockwork Voltage)
39. nobena: Dam ti Dam (Clockwork Voltage)
38. Sujevera: Sujevera (Kamizdat)
37. Warrego Valles: Turbo (Kamizdat)
36. Stagnat: Charisma (De/fragment)
35. FLO: HI Cut EP (samozaložba)
34. Green Crack: Green Crack (samozaložba)
33. Ana Kravanja: Prostor XII: Ana Kravanja, Viola Boben & Glas (Zavod Murmur)
32. Tunja: Kolajna (КАФАНА/rx:tx)
31. Fraw Blanka X Marka San: The Lost Loft (No Klan Recordings)
30. Dead Underground Future: Brain Eater (Clockwork Voltage)
29. Marka San: Who That (samozaložba)
28. Slowmotion Livestream: Drevesa se nam smejijo (Beton Records)
27. Goragorja: Monokrom (samozaložba)
26. Gisaza: Ya Kno (samozaložba)
25. Samo Šalamon, Vasil Hadžimanov & Ra-Kalam Bob Moses: Dances of Freedom (Samo Records)
24. Jure Bajt: Trenutki mehkobe (Zarš)
23. YNGFirefly: Flyšter (КАФАНА/rx:tx)
22. Iztok Koren: Spaces XIII: Iztok Koren, String instruments & Percussion (Zavod Murmur)
21. Vsemag: Desetina resnice (samozaložba)
20. sunbreaks: the sunbreaks (samozaložba)
19. Čao Portorož: Design (Kapa Records)
18. Dacho: Indeks (КАФАНА/rx:tx)
17. Rok Zalokar & Žiga Smrdel: Glaze (samozaložba)
16. Luka Prinčič: DRAGX̶FUNK (Kamizdat)
15. CarlxJohnson: Hesoyam (Rope Or Guillotine)
14. BibliBan: Na, Na, Na, Crazy! (samozaložba)
13. Siderean: Spilling the Astral Chalice (Edged Circle Productions)
12. Soothsayer: Paleontology (Klopotec)
11. Stamor: The Absurd (samozaložba)
10. Ingver in Gverilke: Pekoče v milini (Zarš)
»Prvenec Pekoče v milini je izjemen izdelek in izviren doprinos k domači alternativni glasbeni sceni. Kljub preprostim aranžmajem in repetitivnosti melodičnih motivov je album izredno zvočno atraktiven. Glasbenice zvoke, predvsem vokale, plastijo, jih imitirajo, sekvencirajo in na različne načine artikulirajo. Ingver in Gverilke izkažejo glasbeno odličnost in neverjeten pogum, predvsem pa nas opomnijo, da imamo kot posamezniki možnost povedati svoje mnenje tudi skozi nekaj tako čudovitega, kot je umetnost.« Alja Gregorinčič
9. Boštjan Simon: Fermented Reality (Nature Scene Records)
»Na albumu Fermented Reality Boštjan Simon zvoku dovoli, da se igra v svoji jasnosti, da v tej navidezni realnosti kljub vsemu obstaja in bujno uspeva. Četudi je plošča solistična, zaznamo sodelovanje – sodelovanje z osebnim drobovjem, ki je glasbeniku omogočilo izpust nečesa tako zelo kvalitetnega. Križanec med elektroničnim in mehaničnim pristopom si je priboril izvirno dedno zasnovo, ki je od izida naprej odporna na bilokakšno anomalijo v dojemanju.« Ema Erna Weber
8. Lelee: Mora malo u crveno (Moonlee Records)
»Plošča Mora malo u crveno uglašenega tria mine hitro in z lahkoto. Poslušamo jo lahko večkrat, ker je bendov indie rock breztežen in zapomnljiv. [...] Dobra volja in vitalnost izžarevata iz zelo pozitivno naravnane muzike, ki nas premakne v dobro voljo, glavno vlogo pri tem pa pogosto igrajo poskočne basovske melodije, dinamiko zagotavlja tudi smotrno izmenjevanje vokalov in harmonij med obema vokalistoma, najbolj pa ploščo popestrijo posrečeni kitarski vložki.« Gregor Žibert
7. zbrucz: Riparia riparia (samozaložba)
»Ena lastovka še ne prinese pomladi, pa vendar ena lastovka vedno prileti prva v sezoni. Verjetnost, da je to prav breguljka, latinsko riparia riparia, ena manjših predstavnic lastovk, je izjemno velika. Breguljka je tista, ki prileti prva in ki jeseni tudi med prvimi odleti nazaj na jug. Kot nalašč se tudi prva plošča domače screamo zasedbe zbrucz imenuje Riparia riparia. [...] Zaključi se z notranjim dialogom dveh od življenja utrujenih posameznikov s srce parajočimi kriki, ki ne glede na to, kako usodno zvenijo, vendarle namigujejo najmanj na to, da je nek posameznik še vedno v prostoru z nami. Tišina je tista, ki bi nas morala bolj skrbeti.« Sara Šabjan
6. mal pre mal: eeeepppeppeeepepeppppppeeepepeepepepeepppepepepepepepepppee (samozaložba)
»Mal pre mal je trenutno zagotovo ena bolj vznemirljivih zasedb na lokalni podtalni sceni, ker ji je temačen postpank osemdesetih let uspelo na zanimiv način prenesti na novo generacijo, željno melanholičnega izraza. Kljub dobri izkušnji poslušanja albuma moramo poudariti, da je treba to muziko doživeti v živo. Skladbe takrat namreč zasijejo. Album je dobro zajel bistvo benda, predstavil mešanico temačnega postpanka in nojza, ki mestoma ponudi presenetljivo zapomnljivo glasbeno doživetje. Je psihološko neprijetna stvaritev, na kateri najdemo zahtevnejšo muziko, a nas tako prevzame, da bi jo lahko poslušali še in še.« Gregor Žibert
»Album Šiba tvorijo štirje medsebojno precej različni štikli [...]. V prvih dveh skladbah Šiv in Kiparka, ki ju podpisuje Jošt Drašler, se zasedba poigrava s številnimi iteracijami, repeticijami in variacijami relativno enostavnih fraz, meandrira med postbopovsko, prostojazzovsko živahnostjo in enostavnejšimi parti. Ko prikaže bigbendovski značaj, ga hitro zaduši z minimalizmom, blaženjem s tišinami, zvočnimi bonbončki in igrivost nadaljuje s postopnim povratkom v ustaljene nagruvane tirnice, poškropljene z raznovrstnimi linijami, licki, pihi in izrazito dramatiko. Druga polovica plošče je nekoliko drugačna. Skladba Kino uho II. Tomaža Groma nas popelje nekam v zadimljeno, zakajeno in izrazito cinematično glasbeno spremljavo nečesa zatemnenjega, kompozicija Ga ni, pod katero je avtorsko podpisana celotna zasedba Oholo!, pa še najbolj spominja na pretekli izdelek in njegovo razkošnejšo godbo.« Dušan Bulajić
4. Jimmy Barka Experience: Jusqu'ici tout va bien (rx:tx)
»Jimmy Barka Experience se na svoji morda prvi plošči izkažejo priložnosti primerno. Gre za posebno poseben podvig, za nekaj več. Jusqu'ici tout va bien je izdelek, na katerem mušketirji pokažejo še posebno senzibilnost, tako v aranžmajskem, narativnem in inštrumentalnem smislu, potrdijo pa tudi pravzaprav nesporne tehnične kvalitete vsakega od članov zasedbe. Predvsem gre za utelešenje, uravnovešenje posebne sinergije, s katero so z leti skupnega ustvarjanja iz gotovo najizvirnejšega zrasli tudi v enega najzanimivejših in koncertno izstopajočih slovenskih bendov, s to ploščo pa so našteta dejstva potrdili tudi studijsko.« Dušan Bulajić
3. Kavasutra: Ta veseli dan (Zarš)
»Kavasutra ga sfurajo z dobrim ravnotežjem med predanostjo muziki in njeno teoretično lepoto ter zabavno igro, s kakršno so se ovenčali v mitološki dobi maratona in celjske erotike. Kombinacija rockerskih rifov, umetniškega samozadovoljevanja in neukročenega, mestoma čudaškega vokala sliči na sodobno, manj cirotično verzijo Francija Blaškovića z večjo posvečenostjo inštrumentalni dodelanosti in bolj obzirnim odnosom do strun v primerjavi s prejšnjim Stojanovim drkanjem. Kaotično sozvočje para kitar, basa, bobnov in vokalnih harmonij je premišljeno, mojstrsko odigrano in stopi na novo, višjo stopničko od prvenca, na kateri kot zaključena enota stoji bolj trdno od Stojana, diskografsko pa zacementira že poznano glasbeno pretkanost glasbenikov.« Aljaž Kravanja
2. Moving as a Giant: Moving as a Giant (Kapa Records)
»Gledano v celoti, je Moving as a Giant album, ki ne nudi konzerviranih studijskih olepšav, okrasnih nasnetih partov, temveč nosi težo, ostrino in udar, primerljiv z živimi zajemi zvoka. To prekmurski trojki ne dela prav nobene krivice. Moving as a Giant ne ustvarjajo napetosti s sunkovitimi prelomi tempa in motivov, njihova glasba je tako masivna in napojena z efekti, da že v začetnem delovnem obratu gazi vse pred sabo, še dodatno pa raste s počasnim nakladanjem bremen v obliki nihajočih vokalov, svežih kitarskih linij, feedbackov, sintovskih dronov, bobnarskih učvrščevanj in še marsičesa.« Andrej Dujc
1. Svojat: Ošili me modro (Ente Tapes)
»Svojat so na plošči Ošili me modro polni napetosti in nemira. Članom žirije trzajo veke, poslušalci smo ujeti na minskem polju, med brzostrelkami grozečih strun in neumorne besedoigre. Na eni strani kvazispevni štikeljci, v katerih zasije Fonov brezčasni humor, na drugi obširni bloki no-waverske, avantgardistične zmede, ki nas vleče same vase, dokler udrtih oči in sanjavega pogleda ne obležimo nekje daleč, daleč stran. Po glavah teče ena sama misel. Presedeli smo skozi dobre pol ure udrihajočega kaosa, in vse, kar smo dobili v zameno, je potovanje v Razdrto.« Jaša Potočnik
Seznami preteklih izborov:
Naj Tolpe bumov 2023
Naj Tolpe bumov 2022
Naj Tolpe bumov 2021
Naj Tolpe bumov 2020
Naj Tolpe bumov 2019
Naj Tolpe bumov 2018
Naj Tolpe bumov 2017
Naj domače Tolpe bumov 2016 | Naj tuje Tolpe bumov 2016
Naj domače Tolpe bumov 2015 | Naj tuje Tolpe bumov 2015
Naj Tolpe bumov 2014
Naj Tolpe bumov 2013
Naj Tolpe bumov 2012
Naj domače Tolpe bumov 2011 | Naj tuje Tolpe bumov 2011
Komentarji
in? kvajblo?
svojat
A spet je fon neki sprdnu, spet to erešu diši, kot je enkrat reku en vš kritik? Kaj pa ostalo? A hajprpop je še in?
Še kar slabo.
kaj je to svojat?
vsi smo svojat
Komentiraj