Naj Tolpe bumov 2018
Domače naj Tolpe bumov™ leta 2018 ►
30 IGOR LUMPERT & INNERTEXTURES: Eleven (Clean Feed, 2018)
29 DUBZILLA: Post Dub Impressions (ZARŠ, 2018)
28 SEUL OCÉAN: Je fais revivre (samozaložba, 2018)
27 BURAZA: Gozd OST (samozaložba, 2018)
26 SREČNA MLADINA: 15 ~ 18 (COMRADfilm, 2018)
25 KALU: Get Well Soon (Stiropor, 2018)
24 ONTERVJABBIT: Torture Garden (Vile Descent Tapes, 2018)
23 NEVEM NEVEM: Čisto malo ljudi (Zvočni prepihi, 2018)
22 PRIMOŽ BONČINA: Deaf Love (Audio. Visuals. Atmosphere., 2018)
21 BRGS: The Art Of Drawing The Line/BRGS: Free Dbeat (Zvočni prepihi, 2018)
20 SAMUEL BLUES: Alpska psihadelija (Zavod Orbita, 2018)
19 BLAŽ: Steven (Beton Records, 2018)
18 JINHO JINZA: Today - 'Cause The Devil Told Me So (God Bless This Mess, 2018)
17 GRAD GORI!: Grad Gori! (Klopotec, 2018)
16 UMDHLEBI: Molče smo gledali njegov propad (Look Back And Laugh, 2018)
15 7AM: 7AM (PIGPOWER/samozaložba, 2018)
14 NESESARI KAKALULU: Nesesari Kakalulu (samozaložba, 2018)
13 LAIBACH: Sound Of Music (Mute Records, 2018)
12 OYGN: Skurjen spomin (samozaložba, 2018)
11 SSMKOSK: Ptičji mozak (Zvočni prepihi, 2018)
10 CONTAINER DOXA: Less Than Nothing (ZARŠ, 2018)
»A to je ta sodobna elevator glasba?« Pikrega komentarja, na katerega naletimo na družbenih omrežjih nocoj obravnavanega domačega superansambla Container Doxa, ne gre jemati preveč resno. Vseeno pa gre vzeti v zakup podvprašanja, ki so imanentna tovrstnemu trolovskemu prevpraševanju. S kakšnimi poslušalskimi in kognitivnimi orodji naj poslušalec zagrabi tovrstne sodobne ustvarjalne procese, ki se skozi neprestano samorefleksijo skušajo ogniti vzpostavljenim paradigmam muziciranja in interpretiranja glasbe? Kako zapopasti ves glasbeni in metaglasbeni jezik po notranji logiki relativno novih glasbenih praks?« Jaša Bužinel
9 rouge-ah: bare (Kamizdat, 2018)
»Konkretno v smislu zvočnih značilnosti plošče se vsekakor ponuja zmerna in jasno razdelana vstavljenost ružinega harfizma v siceršnji elektroakustičen narativ, prežet s terenskimi posnetki, dromljajočimi zveni in igro efektov. Rouge-ah - šolana harfistka s širokimi izkušnjami raznolikih umetniških študijev v tujini - na plošči bare v jasno motiviranem in življenjsko afektiranem pogonu razstavi številna znanja oziroma jih ne le razstavi, temveč tudi skrbno uredi v diskretne enote, te pa kljub diskretnosti, jasni motiviki, oblikujejo fluidno, pomensko distribuirano celoto.« Žiga Pucelj
8 HAIKU GARDEN: Where If Not Now (Založba Kapa, 2018)
»Haiku Garden se z debitantskim albumom ne šalijo, čeprav se bodo nekateri poslušalci zaradi žanrske nišnosti šalili na njihov račun. Vprašanje za prihodnost in albume, ki jih bo ta prinesla, pa lahko postavimo v zvezi z nekje imenovanim sindromom slovenskega rocka. Res je, Haiku Garden so samosvoji in odlični v tem, kar počnejo, a na plošči Where If Not Now nikakor še niso izumili svojega lastnega catcha pustolovstva in drznosti, s katerim bi lahko prodali svojo unikatnost.« Špela Cvetko
7 THE CANYON OBSERVER: Nøll (Založba Kapa, 2018)
»The Canyon Observer niso najbolj roots bend, pretirano se torej ne obremenjujejo s pristnostjo, alternativno identiteto, duhovi in moralo, ki preganja scene in infrastrukture, to nikoli ni bila njihova ambicija. So predvsem pragmatičen bend, njihov pragmatizem pa v osnovi sloni na ljubiteljskem igranju težke glasbe, v čemer so preprosto zelo sposobni. S ploščo Nøll še enkrat dokazujejo, da so najverjetneje le sami tisti, ki si lahko postavijo meje. Potencial je dokazano ogromen. Posel, svet, življenje in šihti so seveda vsakdanje zajebani oziroma pač slabe okoliščine, a vse različne umetelne meje entitete The Canyon Observer lahko vsak trenutek tudi padejo …« Žiga Pucelj
6 LEECHFEAST: Neon Crosses (Dry Cough Records/Rope Or Guillotine/Hellas Records, 2018)
»Poetika, ki se vrti v začaranem krogu ostrih betonskih robov, zevajočih notranjih in zunanjih arhitektonskih ran, gnilih šivov ter seveda umetne, halogenske, neonske svetlobe, ki je na mestu Golgote in vnebovzetja. Neskončna morija neonskih križev torej, skozi katero utripajo podobe maloverjetne osvoboditve v smrti, grozečega zibanja lestenca nožev ter nedorečene in ambivalentne prehodnosti eksternalizacije in internalizacije sovraštva.« Marko Karlovčec
5 BALANS: Kva je s tabo... (ŠOP Records, 2018)
»Če je bunkerpop stal na koncu začetnega obdobja delovanja dvojca balans, potem je plošča kva je s tabo … drugi del še kr zanimivega filma, ki je požel dovolj uspeha, da je doživel nadaljevanje. Le da je znotraj filmske industrije skoraj po pravilu drugi del slabši od prvega, z nadaljevanjem s strani balans pa ni tako. Kvečjemu nasprotno. Opaziti je razvoj zvočne estetike. Ta postane bolj oprijemljiva, inštrumenti še vedno potopljeni v efekte, a so ti dozirani z več premisleka. Vokali postanejo pogumnejši in kjer je to potrebno, bolj razločni. Melodije so še vedno preproste, a na subtilni ravni postajajo kompleksnejše ... « KaktusKaktus
3 MATTER: Troglav (rx:tx, 2018)
»Adventni pohod trojnega albuma pač moramo sprejeti, ker nimamo izbire. Kdo drug bo namreč tako uvidevno zadel sodobni post-post-ironični nemir v glavi, kdo drug bo s takšnim pathosom v mikrofon poln auto-tuna zagotovil, da »bo padla gestačaAaAa«? Kdo drug se bo primerneje poklonil najbližjim ikonam kot Matter z »rest in peace, Šugman / rest in peace, Veso« ali »Ljubljana, ti si kakor žamet« - kdo drug segel v tisti neznani nadprostor, kjer se srečajo Srečko Kosovel, Šaban Šaulić in Yung Lean?« Max Rakušček
3 TOVARIŠ STRMOGLAVLJEN: Razgibanka (samozaložba/baza31snimke, 2018)
»Kras je gol. Krivi so Benečani, ki so ga posekali za temelje, a vse se vrača, vse se plača, zato zdaj njihovi temelji trpijo pod težo turističnih klik in njih klikov. Danes je klik bog, vse od turizma do glasbe. Kras je še vedno gol, a ima nova oblačila krojača Tovariša Strmoglavljenega. Kras! Krasno! Tudi Rusi pravijo, da je rdeča krasnaja!« Robert Suša
2 WARREGO VALLES: Botox (Kamizdat, 2018)
»Nini na albumu Botox v svoji dekonstrukciji brez vprašanja izumita ali se pač vrneta v lastnovrstno formo ponavljanja matric, ki nosijo njun unikaten avtorski odtis. Warrego Valles sta uspeli z izdajo, ki lahko enakovredno plava ob boku vsake sodobne elektronike in ki na domačo sceno brez dvoma prinaša svež veter, ne le poskus tega. Pri tem pa ne gre za iznajdbo, temveč za unikaten konglomerat zvokov in stilov, kar ob ozkoglednosti številnih trenutno aktivnih producentov predstavlja nauk, ki bi mu lahko sledili mnogi.« Špela Cvetko
1 DRONE EMOJI: เป็นฟอนต์ที่ได้ (ŠOP Records, 2018)
»เป็นฟอนต์ที่ได้ deluje kot premišljen gesamtkunstwerk leta 2018. Naslovnica aludira na metro/trans rejverska devetdeseta, umetniško ime drone emoji je očiten artefakt emoji in chat kulture našega vsakdana, naslov plošče pa je precej na prvo žogo samoreferenčen in v tem prav toliko evropocentričen. เป็นฟอนต์ที่ได้ namreč v tajščini pomeni »to je pisava« oziroma »to je font«, kar se zdi precej captain obvious fora na neznane črke in simbole. Celostno gre torej za izjemen presek muzike in trendov v postfaktičnem letu 2018, ko je hkrati res vse in nič, vaporwave in samoironija sta mainstream norma, četudi sta trendovsko umrla že nekje 2012, borci za družbene pravice se derejo kulturna apropriacija ob vsem, za kar se jim zdi, da ni v skladu s tvojo raso, spolom, nacionalnostjo ali katerokoli drugo arbitrarno identiteto, edini preostali razum pa nam narira Werner Herzog v svoji trdi nemški angleščini.« Luka Seliškar
Tuje naj Tolpe bumov™ leta 2018 ►
60-51 (po abecednem vrstnem redu):
BODY/HEAD: THE SWITCH (Matador, 2018)
DJRUM: PORTRAIT WITH FIREWOOD (R & S Records, 2018)
EARTHEATER: IRISIRI (PAN, 2018)
IMPERIAL TRIUMPHANT: VILE LUXURY (Gilead Media, 2018)
IRON SIGHT: TO YOU WHO BROKE MY HEART (Instruments Of Discipline, 2018)
JAMES HUNTER SIX: WHATEVER IT TAKES (Daptone Records, 2018)
MISS RED: K.O. (Pressure, 2018)
OBJEKT: COCOON CRUSH (Pan, 2018)
ONEOHTRIX POINT NEVER: AGE OF (Warp Records, 2018)
WARM BODIES: S/T (Lumpy Records, 2018)
50-41 (po abecednem vrstnem redu):
AISHA DEVI: DNA FEELINGS (Houndstooth, 2018)
ANCIENT METHODS: THE JERICHO RECORDS (Ancient Methods, 2018)
ASHLEY PAUL: LOST IN SHADOWS (Slip Imprint, 2018)
KLARA LEWIS & SIMON FISHER TURNER: CARE (Editions Mego, 2018)
ONYX COLLECTIVE: LOWER EAST SUITE PART THREE (Big Dada, 2018)
PUSHA T: DAYTONA (G.O.O.D. MUSIC/Def Jam, 2018)
THE BODY: I HAVE FOUGHT AGAINST IT, BUT I CAN'T ANY LONGER (Thrill Jockey, 2018)
ZU93: MIRROR EMPEROR (House Of Mythology, 2018)
WOOPHEADCLRMS: VS O . T . O . G . I (Genot Centre, 2018)
40-31 (po abecednem vrstnem redu):
ALTIN GÜN: ON (Les Disques Bongo Joe, 2018)
BRUCE: SONDER SOMATIC (Hessle Audio, 2018)
IGRALOM: SUNOVRAT (Ammonite/Geenger Records, 2018)
IMMORTAL: NORTHERN CHAOS GODS (Nuclear Blast, 2018)
MARC RIBOT: SONGS OF RESISTANCE 1942-2018 (Anti-, 2018)
MIMIKA ORCHESTRA: DIVINITIES OF THE EARTH AND THE WATERS (PDV Records, 2018)
SETH GRAHAM: GASP (Orange Milk Records, 2018)
SOCCER MOMMY: CLEAN (Fat Possum Records, 2018)
THE NECKS: BODY (ReR Megacorp, 2018)
VOJKO V: VOJKO (Croatia Records, 2018)
30 PUCE MARY: THE DROUGHT (PAN, 2018)
29 CP UNIT: SILVER BULLET IN THE AUTUMN OF YOUR YEARS (Clean Feed, 2018)
28 PATRICK HIGGINS: DOSSIER (OTHER PEOPLE, 2018)
27 THOU: MAGNUS (Sacred Bones Records, 2018)
26 GAYE SU AKYOL: ISTIKRARLI HAYAL HAKIKATIR (Glitterbeat, 2018)
25 IDLES: JOY AS AN ACT OF RESISTANCE (Partisan Records, 2018)
24 BLAWAN: WET WILL ALWAYS DRY (Ternesc, 2018)
23 PARK JIHA: COMMUNION (Glitterbeat/tak:til, 2018)
22 HOMEBOY SANDMAN & EDAN: HUMBLE PI (Stones Throw, 2018)
21 BEN LAMAR GAY: DOWNTOWN CASTLES CAN NEVER BLOCK THE SUN (International Anthen Recording Company, 2018)
20 DEATHHAMMER: CHAINED TO HELL (Hell’s Headbangers Records, 2018)
19 ROC MARCIANO: BEHOLD A DARK HORSE (Marci Enterprises, 2018)
18 NONAME: ROOM 25 (samozaložba, 2018)
17 HANK WOOD AND THE HAMMERHEADS: S/T (Toxic State Records, 2018)
16 YONATAN GAT: UNIVERSALISTS (tak:til, 2018)
15 21 VEK: 21 VEK (Balkan Veliki, 2018)
14 IDRIS ACKAMOOR & THE PYRAMIDS: AN ANGEL FELL (Strut, 2018)
13 LOW: DOUBLE NEGATIVE (Sub Pop, 2018)
12 ZOË MC PHERSON: STRING FIGURES (SVS Records, 2018)
11 SOPHIE: OIL OF EVERY PEARL’S UN-INSIDES (Transgressive, 2018)
10 GORAN BARE & MAJKE: NUSPOJAVE (Croatia Records, 2018)
»Glasba s ploše Nuspojave podpre temačnost besedil, jih osmisli in jim vdahne občutek temnega jezdeca na poti skozi življenje. To ni tipičen album Majk. Ravno zaradi netipičnosti izstopa, navdušuje in dokaže, da je res dobro rock'n'roll plato mogoče ustvariti tudi z več kot tremi akordi.« Taja Lesjak Šilak
9 SLEEP: THE SCIENCES (Third Man Records, 2018)
»Morda ni zares čudno, da so Sleep z novo ploščo The Sciences spet ali morda celo bolje kot kdaj prej uspeli s stvarjenjem razsežnega sveta mogočnega riffa, sploh glede na veleznane kalvarije legendarne plošče oziroma enourne kompozicije Dopesmoker, ki je bendu zaradi formata povzročila desetletje pravnih in drugačnih težav. (...) Povili so krasno novo ploščo, za krasni novi svet, ki ga še vedno lahko mamijo s korenčkom na paličici … So velikani mojstrstva svoje izdelane obrti, ki so kot taki lahko tudi boljši kot kdajkoli prej.« Žiga Pucelj
8 JEAN GRAE & QUELLE CHRIS: EVERYTHING'S FINE (Mello Music Group, 2018)
»Everything's Fine je čisto pravi album, z uvodom, glavnino in sklepom. S konceptom, z zgodbo, z glavno temo. S sijajnimi gostovanji in izvirnimi idejami. Z detajli, do katerih pridemo šele po desetem poslušanju. Je album, ob katerem se spomnimo na neka izstopajoča poglavja ameriškega (neodvisnega) hiphopa, a ne zveni kot čisto nič drugega. In številni vrinki, pa tudi uvod ameriškega klišeja, namišljena epizoda game showa, nas spomnijo na pionirja, inovatorja in popularizatorja raperskega mikro žanra skitov Princa Paula, hkrati pa potrdijo prastaro znano dejstvo oziroma hudo utečeno prakso, da preprosto izdelan, premišljen humor oziroma satira poda natančnejšo, točnejšo in bolj lucidno družbeno refleksijo kot vsi Slavkoti Bobovniki tega sveta skupaj ... « Borja Močnik
7 JPEGMAFIA: VETERAN (samozaložba, 2018)
»Album Veteran JPEGMAFIO sicer prikaže kot razvijajočega se pljuvača, a dejansko veliko močneje izstopata njegova unikatna produkcija in širjenje klasičnega hip-hop zvočnega izrazja z uporabo nestandardnih, nojzerskih vstavkov, ki jim parirajo elementi trap estetike. Vprašanje je le, kje potegniti mejo med eksperimentom in pesmijo. Na momente se pojavi občutek, da avtor pesem postavi v ozadje, nekateri komadi lahko delujejo neizpeljano ali se denimo zelo nenadno končajo. Vendar Peggy z vsakim novim izidom raste kot kredibilen glasbeni ustvarjalec in je na dobri poti, da čez čas postane eden veteranov subverzivnega rapa v svetu samo in zgolj lastne zvočne kreacije.« Izak Kermc
6 DEENA ABDELWAHED: KHONNAR (InFiné Music, 2018)
»Na plošči Khonnar Deena Abdelwahed nadaljuje v duhu kritičnega izpostavljanja krivic spolne neenakosti in homofobije, ki so običajne v krajih njenega izvora. Čeprav pesmi odpoje v tunizijski arabščini, pa že zgolj s kontekstom zvočne podobe albuma hitro začutimo, da v ozadju stoji močna zgodba. Čeprav Khonnar ne obleži kot kamen na tleh duha, je vsaj za ljubitelja malce progresivnejše elektronske godbe to gotovo eden izmed ključnih albumov letošnjega leta.« KaktusKaktus
5 SKEE MASK: COMPRO (Ilian Tape, 2018)
»Kljub rafiniranemu občutku za matematično razcepljenost breakbeatov in prefinjeni modulaciji zvoka vsakršnega tolkalskega elementa, kar je bilo jasno razvidno že ob njegovih eksperimentalnejših izdajah Ilian Skee Series, se čarobnost plate Compro skriva predvsem v harmoničnem razmerju med melodičnimi in ritmičnimi gradniki. (...) Skee Maska vam hočemo prodati za vsako ceno. Čeprav imamo recenzenti v zadnjih letih vse bolj omejen vpliv na dejanske izbire poslušalstva, se včasih zdi vredno porabiti vse svoje moči za promocijo nečesa resnično presežnega. To je ta presežek!« Jaša Bužinel
4 YVES TUMOR: SAFE IN THE HANDS OF LOVE (Warp Records, 2018)
»Subkulture so mrtve, žanri ostajajo kot usedlina marketinških potreb glasbene industrije. Safe In the Hands of Love je ustekleničena esenca sodobnih glasbenih stremljenj (pred-trapovske) milenijske generacije, ki je odrasla ob zvokih gangsta rapa 50 Centa, nu-metala Slipknotov, komercialnega ema ter indie rocka sredine dvatisočih ... Generacije, katere proces odraščanja je kulminiral z vaporwave revolucijo, ki je vse dotlej poznane estetike in smernice na novo izprašala z ekrana domačega računalnika. V svoji slogovni razgibanosti, močni sporočilnosti in premišljeni estetiki pa je letošnja plošča Yvesa Tumorja gotovo eden (milenijskih) dolgometražnih presežkov leta 2018.« Jaša Bužinel
3 DAUGHTERS: YOU WON'T GET WHAT YOU WANT (Ipecac Recordings, 2018)
»Album You Won't Get What You Want je poln ogromno čudnih navezav, ki implicirajo nojz, no wave, art punk, industrial, post hardcore in še mnogo, mnogo več. Daughters so povili vrhunski album razgibane, tehtne in atraktivne glasbe, ki ne le pooseblja čudno neprijetnost trših kitarskih linij, temveč obenem briljira tudi v poetičnosti in pesmopisju. Na predolgo povedano, z You Won't Get What You Want smo prejeli več kot potreben noiserockovski paket.« Andrej Dujc
2 EARL SWEATSHIRT: SOME RAP SONGS (Tan Cressida/Columbia, 2018)
»V svoji drugačnosti je šel Earl Sweatshirt kot producent in raper raziskovat deloma neodkrita polja sodobnega hiphopa, kar zgolj zaradi odklonskosti in iskrenosti ploščo uvršča v sam vrh izdaj tekočega diskografskega leta. Vsekakor kandidatka za ploščo leta, ki jo bodo prepoznali kritiki in glasbeni gurmani, manj pa tudi bežni sledilci dogajanja sodobnih godb. Album v slabih 25 minutah ponudi neverjetno veliko vsebine v majhnem paketu, odvečnega okrasja tu ni, dodatnih 10 minut pa bi klasični albumi porabili za pogosto nepotrebne refrene. Some Rap Songs je za zdaj najboljše Earlovo delo, v katerem lahko poslušalec še naprej po filmsko sledi odraščanju in dozorevanju Earla od najstništva do problemov odraslih.« Jizah DaFunk
1 SONS OF KEMET: YOUR QUEEN IS A REPTILE (Impulse!, 2018)
»Že ime Sons of Kemet namiguje na eno prvin afrofuturizma, Kemet je namreč staro ime za Egipt, za katerega vemo, kako pomembno mesto je imel v mitologiji Sun Raja. A glasba s plošče Your Queen Is A Reptile se dogaja tukaj in zdaj, se vešče navezuje na stare obrazce ali jih po potrebi osveži oziroma tudi kar pusti take, kot so, in nam z imeni novih kraljic razširja zavest o nevidni zgodovini, z glasbo pa redefinira tako jazz kot druge žanre, ki jih je moč slišati v enoviti godbi tega ognjevitega kvarteta.« Mario Batelić
Dodaj komentar
Komentiraj